Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V avgustovskem sklopu oddaj naše možgane peljemo malo višje. Kako visoko pa mora to biti, da imajo težave s tako imenovano akutno višinsko boleznijo in kaj jim tako ponagaja? O tem smo se pogovarjali z zdravnikom kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem.
Dr. Jurij Gorjanc o tem, kaj se dogaja z našimi nevroni, ko smo nad 2500 metri nadmorske višine
V avgustovskem sklopu oddaj naše možgane peljemo malo višje. Kako visoko pa mora to biti, da imajo težave s tako imenovano akutno višinsko boleznijo in kaj jim tako ponagaja? O tem smo se pogovarjali z zdravnikom kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem.
Možgani so eden najobčutljivejših organov v našem telesu in takoj zaznajo nizko vsebnost kisika, kar se zgodi na večji višini.
Akutna višinska bolezen se, če napreduje, lahko pokaže tudi kot možganski edem:
Ljudje smo narejeni tako, da zna telo uravnavati mejo med krvjo in tkivom (možgani). Te meje morajo biti zelo dobro uravnavane in prepustne samo do določene meje. Še zdaj ne vemo točno in v celoti, kaj se zgodi, da možgane zalije voda. Na višini se zgodi ravno to.
Vse to se začne dogajati nad 2500 metri nadmorske višine.
Če bi midva zdaj šla na Kredarico in prespala v koči najbrž ne bi imela simptomov. Če pa bi recimo skupina ljudi spala na vrhu Triglava bi že opazili, pri približno treh četrtinah, da bi slabo spali, bili omotični, sopli bi in pojavil bi se lahko glavobol.
Vsebnost kisika je tista, ki sproži plaz reakcij dogajanja v našem telesu, ki se jim reče aklimatizacija.
Na vrhu Triglava je recimo samo še 75 % kisika v primerjavi s količino v Piranu.
Več pa v posnetku!
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V avgustovskem sklopu oddaj naše možgane peljemo malo višje. Kako visoko pa mora to biti, da imajo težave s tako imenovano akutno višinsko boleznijo in kaj jim tako ponagaja? O tem smo se pogovarjali z zdravnikom kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem.
Dr. Jurij Gorjanc o tem, kaj se dogaja z našimi nevroni, ko smo nad 2500 metri nadmorske višine
V avgustovskem sklopu oddaj naše možgane peljemo malo višje. Kako visoko pa mora to biti, da imajo težave s tako imenovano akutno višinsko boleznijo in kaj jim tako ponagaja? O tem smo se pogovarjali z zdravnikom kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem.
Možgani so eden najobčutljivejših organov v našem telesu in takoj zaznajo nizko vsebnost kisika, kar se zgodi na večji višini.
Akutna višinska bolezen se, če napreduje, lahko pokaže tudi kot možganski edem:
Ljudje smo narejeni tako, da zna telo uravnavati mejo med krvjo in tkivom (možgani). Te meje morajo biti zelo dobro uravnavane in prepustne samo do določene meje. Še zdaj ne vemo točno in v celoti, kaj se zgodi, da možgane zalije voda. Na višini se zgodi ravno to.
Vse to se začne dogajati nad 2500 metri nadmorske višine.
Če bi midva zdaj šla na Kredarico in prespala v koči najbrž ne bi imela simptomov. Če pa bi recimo skupina ljudi spala na vrhu Triglava bi že opazili, pri približno treh četrtinah, da bi slabo spali, bili omotični, sopli bi in pojavil bi se lahko glavobol.
Vsebnost kisika je tista, ki sproži plaz reakcij dogajanja v našem telesu, ki se jim reče aklimatizacija.
Na vrhu Triglava je recimo samo še 75 % kisika v primerjavi s količino v Piranu.
Več pa v posnetku!
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov