Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Možganih na dlani očitno radi govorimo o spanju, pa čeprav smo ravno jutranjiki tisti, ki ga ob jutrih v etru ponavadi kar precej grobo prekinemo … No, v tokratni četrtkovi nevronsko obarvani oddaji raziskujemo prav posebno stanje, do katerega pri nekaterih ljudeh pride med spanjem. O hoji v spanju se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, ki je somnologinja – strokovnjakinja na področju medicine spanja. Darja je preverila tudi, ali je to, da hodečega v tem stanju res ne smemo buditi, mit ali resnica. Prisluhnimo!
Približno pet odstotkov otrok doživlja nepopolna prebujanja iz globokega spanja (hojo v spanju, nočne strahove ali zbujanja z zmedenostjo), pri petini ta vztrajajo tudi v odraslo dobo
Ko se odpravimo spat, najprej nastopi t. i. mirno obdobje spanja oz. neREM faza spanja. Hoja v spanju se dogaja prav v omenjeni fazi, natančneje v globokem neREM spanju. "To je običajno v prvi tretjini noči," razloži doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije, somnologinja s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.
"Po večini – tisto, kar tudi snemamo na površini možganov pri nekom, ki hodi v spanju – vidimo možgansko aktivnost globokega spanja. Zelo sinhrono, počasno, visokoamplitudno delta aktivnost."
Ko so v sledečih študijah dejavnost posameznih delov možganov opazovali neposredno, z globokimi elektrodami, neposredno v možganovini, so ugotovili, da:
"Pravzaprav so pa določeni deli možganov v tem stanju budni. Predvsem so to predeli, ki so odgovorni za gibanje, in predeli, ki so povezani s čustvi."
Medtem ko določeni deli možganov bedijo, drugi torej spijo. Prevladujejo seveda speči. Tudi zato se večina ljudi, ki hodi v spanju, ne spominja dejanj med svojimi "nočnimi pohodi".
Tisti, ki doživljajo hojo v spanju, so po navadi otroci, kar somnologi povezujejo z dejstvom, da se s starostjo količina globokega spanja zmanjšuje. Dejavniki, ki povečujejo možnost, da se boste med spanjem sprehajali, so dejavniki, ki poglabljajo spanje. Eden izmed pomembnejših je pomanjkanje spanja.
"Bolj ko gremo fizično utrujeni spat, bolj ko nam manjka spanja, večji imamo 'rebound' globokega spanja. Potem tudi neki čustveni dejavniki, neki stres ... vse to lahko pripomore, da se ti dogodki pogosto pojavljajo."
Med dejavniki, ki povečujejo verjetnost nočnih pohodov, so pogosto vročinska stanja, poln mehur, pa tudi genetika. Kaj pa mit o tem, da tistega, ki hodi v spanju, pravzaprav "nosi" luna? Študij o tej povezavi sicer ni, so pa poročanja ljudi in domneve strokovnjakov.
"V pogojih polne lune je lahko zunanja osvetlitev večja in na ta način tudi v prostor pride več svetlobe. To je lahko dejavnik, ki eventuelno sproži nepopolno prebujanje pri nekom, ki je za to dovzeten."
Dr. Gnidovec Stražišar še svetuje, da hodečega ne poskušate buditi, temveč ga (če je to mogoče) nežno usmerite nazaj v posteljo. Več o načinih zdravljenja oz. poskusih preprečitve pojavljanja hoje v spanju pa lahko izveste v posnetku.
478 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V Možganih na dlani očitno radi govorimo o spanju, pa čeprav smo ravno jutranjiki tisti, ki ga ob jutrih v etru ponavadi kar precej grobo prekinemo … No, v tokratni četrtkovi nevronsko obarvani oddaji raziskujemo prav posebno stanje, do katerega pri nekaterih ljudeh pride med spanjem. O hoji v spanju se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, ki je somnologinja – strokovnjakinja na področju medicine spanja. Darja je preverila tudi, ali je to, da hodečega v tem stanju res ne smemo buditi, mit ali resnica. Prisluhnimo!
Približno pet odstotkov otrok doživlja nepopolna prebujanja iz globokega spanja (hojo v spanju, nočne strahove ali zbujanja z zmedenostjo), pri petini ta vztrajajo tudi v odraslo dobo
Ko se odpravimo spat, najprej nastopi t. i. mirno obdobje spanja oz. neREM faza spanja. Hoja v spanju se dogaja prav v omenjeni fazi, natančneje v globokem neREM spanju. "To je običajno v prvi tretjini noči," razloži doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije, somnologinja s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.
"Po večini – tisto, kar tudi snemamo na površini možganov pri nekom, ki hodi v spanju – vidimo možgansko aktivnost globokega spanja. Zelo sinhrono, počasno, visokoamplitudno delta aktivnost."
Ko so v sledečih študijah dejavnost posameznih delov možganov opazovali neposredno, z globokimi elektrodami, neposredno v možganovini, so ugotovili, da:
"Pravzaprav so pa določeni deli možganov v tem stanju budni. Predvsem so to predeli, ki so odgovorni za gibanje, in predeli, ki so povezani s čustvi."
Medtem ko določeni deli možganov bedijo, drugi torej spijo. Prevladujejo seveda speči. Tudi zato se večina ljudi, ki hodi v spanju, ne spominja dejanj med svojimi "nočnimi pohodi".
Tisti, ki doživljajo hojo v spanju, so po navadi otroci, kar somnologi povezujejo z dejstvom, da se s starostjo količina globokega spanja zmanjšuje. Dejavniki, ki povečujejo možnost, da se boste med spanjem sprehajali, so dejavniki, ki poglabljajo spanje. Eden izmed pomembnejših je pomanjkanje spanja.
"Bolj ko gremo fizično utrujeni spat, bolj ko nam manjka spanja, večji imamo 'rebound' globokega spanja. Potem tudi neki čustveni dejavniki, neki stres ... vse to lahko pripomore, da se ti dogodki pogosto pojavljajo."
Med dejavniki, ki povečujejo verjetnost nočnih pohodov, so pogosto vročinska stanja, poln mehur, pa tudi genetika. Kaj pa mit o tem, da tistega, ki hodi v spanju, pravzaprav "nosi" luna? Študij o tej povezavi sicer ni, so pa poročanja ljudi in domneve strokovnjakov.
"V pogojih polne lune je lahko zunanja osvetlitev večja in na ta način tudi v prostor pride več svetlobe. To je lahko dejavnik, ki eventuelno sproži nepopolno prebujanje pri nekom, ki je za to dovzeten."
Dr. Gnidovec Stražišar še svetuje, da hodečega ne poskušate buditi, temveč ga (če je to mogoče) nežno usmerite nazaj v posteljo. Več o načinih zdravljenja oz. poskusih preprečitve pojavljanja hoje v spanju pa lahko izveste v posnetku.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ob besedi placebo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pripisano ‘navidezno zdravilo’. Učinek placeba lahko brez dejanske zdravilne učinkovine pri bolnikih izzove izboljšanje stanja in obstaja že vrsta dognanj, ki potrjujejo, da ne gre zgolj za »prevaro«. Izraz placebo je bil sicer v zgodovini v uporabi že precej preden je zavil tudi v medicinsko prakso in klinične študije. Prav konec oktobra so nevroznanstveniki z Inštituta na Univerzi Northwestern v Chicagu objavili odmeven članek z zaključki, ki pomenijo nov korak naprej v razumevanju mehanizmov placeba in še več- tudi napovedovanju odziva nanj. Zakaj je to pomembno, ne samo za nevroznanost, pač pa širšo klinično prakso in razumevanje učinka placeba boste slišali v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: prof. dr. Maja Bresjanac (Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani). Sprašuje: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov