V 16. stoletju so na Slovenskem delovali predvsem tuji zdravniki. Bilo jih je malo, pa še ti so se pritoževali zaradi nizkih cen svojih storitev, zato je ljubljanski mestni svet na podlagi dunajskega cenika na današnji dan leta 1570 sprejel zdravniške tarife, ki so natančno določale cene posameznih storitev. Zapisano je bilo na primer, da plemič, ki živi v Ljubljani, za vsak dan zdravljenja plača 20 krajcarjev (za primerjavo: za liter vina jih je bilo treba odšteti štiri), premožnejši meščan za obisk na domu 16 krajcarjev, revnejši pa 12.
Celo bolezni so imele različne cene: nenalezljive in splošne so bile cenejše kot nalezljive ali “neznane”. Posebni predpisi so veljali tudi za sodnomedicinske storitve. Kirug je lahko obduciral truplo samo na ukaz oblasti, po nalogu deželnega fizika (nekakšnega “sanitarnega inšpektorja” v tistih časih) ali na prošnjo sorodstva umrlega.
V ceniku zdravstvenih storitev je bilo še eno zanimivo določilo: “Premožnim bolnikom, ki bi hoteli plačati višjo ceno, kot je določeno s tem predpisom, se dovoljuje, da to store”, nikjer pa ni bilo omenjeno, kaj naj naredijo tisti bolniki, ki ne zmorejo poravnati osnovne cene zdravljenja.
—–
Na današnji dan leta 1880 se je v Taboru pri Žalcu rodil teolog, klasični filolog in zgodovinar FRANC KSAVER LUKMAN. Iz teoloških in filozofskih ved je doktoriral na gregorijanski univerzi v Rimu. V letih od 1908 do 1929 je bil profesor moralne teologije na bogoslovnem učilišču v Mariboru, do leta 1952 pa je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval dogmatiko, dogemsko zgodovino in patrologijo (znanost o nauku in življenju cerkvenih očetov).
Urejal je tudi Slovenski biografski leksikon in zanj napisal več kot sto življenjepisov. Med drugim je bil v letih 1926/27 rektor ljubljanske univerze, pozneje je postal član Slovenske aklademije znanosti in umetnosti, podeljen pa mu je bil tudi naslov apostolski protonotar. Strokovnjak za starokrščansko slovstvo in zgodovino Cerkve Franc Ksaver Lukman je bil tudi tenkočuten prevajalec spisov cerkvenih očetov.
—–
22. novembra leta 1963 se je začela predvolilna turneja 34. predsednika Združenih držav Amerike Johna Fitzgeralda Kennedyja. V teksaški prestolnici Dallas pa so na predsednikov avtomobil – v njem sta bila tudi njegova žena in guverner Connolly – streljali in predsednik Kennedy je pol ure po atentatu v dallaški bolnišnici umrl. Policija je kmalu aretirala Leeja Oswalda in ga osumila umora. Ko so Oswalda na današnji dan istega leta peljali iz enega zapora v drugega, ga je ustrelil lastnik restavracije in nočnega lokala Jack Leon Rubinstein, imenovan Jack Ruby .
Zaradi uboja domnevnega predsednikovega morilca Leeja Oswalda ozadje atentata pred 52-imi leti še do danes ni povsem pojasnjeno in tako za umor ameriškega predsednika Johna Kennedyja niso sodili nikomur, saj je Oswald kmalu po Rubyjevem napadu nanj umrl. Jack Ruby je kot motiv za umor navedel, da je hotel Kennedyjevi vdovi Jacqueline prihraniti proces proti Leeju Oswaldu.