Na današnji dan leta 1868 se je v Planini pri Postojni rodil skladatelj OSKAR DEV. Obiskoval je glasbeno šolo v Novem mestu, šolo Glasbene matice v Ljubljani in akademijo na Dunaju. Tam je bil tudi zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Sicer je študiral tudi pravo in kot sodnik delal v Škofji Loki, Kranju in Mariboru. Njegove skladbe razodevajo značilnega romantika, globoko občuteno doživljanje in neprisiljeno humoristično žilico ob sveži melodiki. Skladatelj Oskar Dev je napisal več samospevov ter skladb za moške in mešane zbore in harmoniziral več kot 400 ljudskih pesmi, po večini koroških.

—–

Na današnji dan leta 1876 se je v Trstu rodila pesnica, pripovednica, dramatičarka in publicistka  MARICA  GREGORČIČ  STEPANČIČ. Učiteljevala je v Trstu in okolici. Svoje leposlovne prispevke, pesmi in članke o narodnostnem boju primorskih Slovencev je objavljala v vrsti revij in časopisov. Najzanimivejša so njena potopisna dela. Prepotovala je namreč vso Evropo razen Rusije. Marica Gregorčič Stepančič je napisala tudi dramo “Zâgorski biser”, zgodovinsko delo, ki predstavlja motiv Veronike Deseniške.

—–

Narodni muzej v Ljubljani je najstarejša nepretrgano delujoča kulturna in znanstvena ustanova na Slovenskem. Leta 1821 so jo ustanovili kranjski deželni stanovi, prva stalna razstava pa je bila v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu. Leta 1881 se je Kranjski deželni zbor odločil za graditev nove muzejske stavbe, tri leta pozneje je cesar Franc Jožef položil temeljni kamen, na današnji dan leta 1888 pa so novi muzej slovesno odprli za javnost. S cesarjevim dovoljenjem so ga v čast njegovemu sinu, princu Rudolfu, preimenovali v “Kranjski deželni muzej – Rudolfinum”.

To je bilo prvo izključno za kulturo zgrajeno poslopje v Sloveniji. Že pred drugo svetovno vojno in po njej je Narodni muzej gradivo z nekaterih področij prepustil že obstoječim ali pa novim ustanovam, sam pa je postal specialni muzej. Za področje delovanja je obdržal arheologijo, kulturno zgodovino, numizmatiko, grafiko in muzejsko knjižnico, ima pa tudi oddelek za konserviranje in restavriranje. Med najpomembnejše eksponate, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani, sodi situla – kovinsko vedro – iz 6. stoletja pred našim štetjem; našli so jo na Vačah pri Litiji. Okrašena je s človeškimi in živalskimi figurami, tedanji veljaki pa so jo uporabljali kot posodo za pijačo ob slovesnih priložnostih.

—–

Na današnji dan leta 1911 je postal šef generalnega štaba avstro-ogrske armade  feldmaršallajtnant  BLASIUS  SCHEMUA  – Blaž Ženva, rojen leta 1856 v Zgornjih Gorjah na Gorenjskem. To je bila do prva svetovne vojne najvišja vojaška funkcija kakšnega oficirja slovenskega rodu. Med prvo vojno je to presegel admiral Anton Haus, ki je 1914. leta postal poveljnik avstro-ogrske mornarice.

Enolog  VINKO  ŠTAMPAR  je končal srednjo kmetijsko šolo v Križevcih na Hrvaškem in do druge svetovne vojne delal v vinarski zadrugi v Smederevu. Nato je bil enolog v Gornji Radgoni, sprva pri Clotarju Bouvierju, švicarskem vinogradniku, ki je vodil podjetje za izdelovanje šampanjca iz domačega vina na francoski način, nato pa v vinogradniškem gospodarstvu.

Pozneje je postal direktor vinogradništva, sadjarstva in kletarstva v Kmetijskem kombinatu Radgona. Nadaljeval je z izdelavo penine in v vinogradništvo uvedel nove vzgojne oblike, način sajenja in žično armaturo. Pomemben poudarek je dajal gojitvi in pridelavi radgonskega traminca in avtohtoni sorti radgonski ranini. Vinko Štampar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Lačavesu v okolici Ormoža.