Po kmečkem uporu leta 1515 je cesar Maksimilijan I., čeprav je kazal nekaj razumevanja za težave kmetov, njihov poraz izrabil za novo obdavčitev. Uvedel je puntarsko dajatev. Odmerjali so jo po velikosti posamezne kmetije, in sicer tako, da je udeleženec upora moral plačati več, kmet na požgani domačiji pa manj od temeljne odmere. Dajatev “puntarski denarič” pa so naložili vsakemu kmetu uporniku in jo vnesli v urbarje kot simbolno opozorilo. S prebiranjem urbarjev je tako mogoče sklepati o razširjenosti kmečkega upora pred pol stoletja.

—–

Veterinar  in  zbiralec  umetnin  JOSIP  NIKOLAJ  SADNIKAR  je leta 1886 diplomiral na veterinarski visoki šoli na Dunaju in se tam izpopolnjeval tudi iz mikrobiologije, serologije in higiene mleka. V kamniškem okraju je organiziral veterinarsko službo, uredil higiensko službo in v Krtini blizu Domžal zgradil živalsko grobišče. Ob svojem poklicnem delu je zbiral etnografske, arheološke in kulturnozgodovinske predmete. Leta 1893 je v svojem domu uredil največji slovenski zasebni muzej in ga je obogatil z mnogimi sodobnimi umetninami. Kot mecen je med drugim pomagal tudi Maksimu Gaspariju in ga iz trgovske stroke usmeril v slikarsko ustvarjalnost. Številne umetnine iz Sadnikarjeve zbirke je pozneje prevzel kamniški muzej. Josip Nikolaj Sadnikar se je rodil na današnji dan leta 1863 v Ljubljani.

—–

Kulturni  delavec  NIKO  VRABL  je bil že kot tretješolec v Mariboru vodja slovenskega narodnoradikalnega dijaštva. Pravo in ekonomijo je študiral v Gradcu in Pragi; tam je leta 1913 tudi diplomiral. Pred drugo svetovno vojno je kot pravnik in sodnik služboval v Gradcu, Ljutomeru in Gornji Radgoni, v letih 1941 in 42 pa je bil upravnik moške kaznilnice v Mariboru. To je spet postal  leta 1945, vendar so ga po nekaj mesecih aretirali in zaprli, naslednje leto pa izpustili in upokojili. Niko Vrabl je v obdobju med svetovnima vojnama med drugim urejal koledar mariborske nabavljalne zadruge in v njem objavil številne prispevke, bil je predsednik Slovanske čitalnice, odbornik Zgodovinskega društva ter več let eden iz med ožjih sodelavcev generala Rudolfa Maistra. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Središču ob Dravi.

—–

Zgodovinar in publicist IVO JUVANČIČ je v Innsbrucku študiral teologijo in leta 1927 doktoriral. Med drugo svetovno vojno je bil  profesor v goriškem semenišču. Ker se je po letu 1945 izrekel za novo Jugoslavijo, je zašel v spor s predstojniki in zapustil duhovniški stan. V Ljubljani je delal v Znanstvenem inštitutu in pozneje v Muzeju narodnoosvobodilnega boja; preučeval je zgodovino narodnoosvobodilnega boja na slovenskem Primorskem, italijanski fašizem in iredentizem ter med drugim cerkveno zgodovino Goriške. Bil je tudi član jugoslovanske delegacije na pariških mirovnih pogajanjih leta 1946.  Ivo Juvančič se je rodil na današnji dan leta 1899 v Bovcu.

—–

Skladatelj  BOŽIDAR  KANTÚŠER  je v Ljubljani študiral kompozicijo, nato pa je odšel v Pariz in se pridružil skladateljski skupini “Grupa  84”; odtlej je živel in delal v Franciji. Leta 1968 je ustanovil Mednarodno knjižnico za sodobno glasbo, ki je z več tisoč bibliografskimi enotami dragocen vir informacij o glasbi 20. stoletja. Pri komponiranju se je navezoval na neoromantične odmeve in nadaljeval ekspresionistično izročilo. Ob pogosti uporabi dvanajsttonske tehnike je izoblikoval svojo lastno glasbeno govorico, ki ni avantgardna, a je vendarle odprta za sodobna kompozicijska iskanja in aktualne teme. Božidar Kantúšer se je rodil na današnji dan leta 1921 v Pavlovskem vrhu pri Ormožu.