Pravnik  JANEZ  KOPAČ  je po maturi na gimnaziji v Ljubljani na Dunaju študiral pravo in leta 1822 promoviral. Rimsko, cerkveno in civilno pravo je pozneje predaval v Innsbrucku in od leta 1850 na graški univerzi; tam je bil tudi dvakrat dekan pravne fakultete in enkrat rektor. Ko so leta 1849 pravne študije  v Ljubljani ukinili in predavanja v slovenščini prenesli v Gradec, je kazensko procesno  pravo začel v slovenščini predavati prav profesor Kopač. Sicer ni veliko objavljal (tudi zaradi poostrene cenzure ne), vendar njegovi številni zelo skrbno sestavljeni rokopisi govore o njegovi široki znanstveni izobrazbi. Poglobljeno se je ukvarjal predvsem z rimskim in cerkvenim pravom. Janez Kopač se je rodil na današnji dan leta 1793 v kraju Klanec pri Škofljici.

—–

Pripovednik FRAN JAKLIČ, bolj znan pod psevdonimom Podgoričan, se je rodil na današnji dan leta 1868 v Podgorici pri Dobrépolju. Kot učitelj je služboval v Ljubljani, Škofji Loki in na Vidmu. Objavljal je v Ljubljanskem zvonu ter Domu in svetu. Največ je pisal o kmečkem in vaškem življenju ter nadaljeval Jurčičevo pripovedno izročilo, vendar poljudno in v večerniškem slogu. Napisal je številne kratke pripovedi in nekaj povesti. V poznih letih je Fran Jaklič pisal povesti z zgodovinsko snovjo.

—–

Zgodovinar TONE   FERENC  se je rodil na današnji dan leta 1927 v Veržeju. Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti, doktoriral pa leta 1965 na univerzi v Beogradu. Na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je bil vodja arhivskega in raziskovalnega oddelka, nato ravnatelj in znanstveni svetnik. Raziskoval je novejšo narodno in občo zgodovino, posebno zgodovino fašistične okupacije in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem in bil član biroja mednarodnega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne. Kot redni profesor je od leta 1981 na filozofski fakulteti predaval zgodovino narodnoosvobodilnega boja in druge svetovne vojne.

Poleg nekaj temeljnih zgodovinskih del in problemskih monografij je napisal več kot 300 razprav in člankov, objavljenih v domačih in tujih publikacijah. Posebna odlika pisanja Toneta Ferenca pa sta bila široko zbiranje virov (mnogo problemov je prvi osvetlil tudi z gradivom iz tujih arhivov) in skrb za čim popolnejšo povezanost prikazov zgodovinskih dogajanj ter procesov v zgodovini osvobodilnega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Bogato je bilo tudi njegovo muzejsko in arhivistično delo.

—–

Danes goduje škof NIKOLÁJ iz Mire v Turčiji, svetnik, ki je umrl na današnji dan okoli leta 350. Silni val čaščenja svetega Nikolaja, ki ga pozna ves krščanski svet, se je razširil tudi k nam. Na Slovenskem ima sveti Miklavž, kot ga imenujemo, med vsemi svetniki največ cerkva, približno 200; posvečena mu je tudi ljubljanska stolnica.

 Sicer pa mu pripisujejo tudi več kot 40 zavetništev. Sveti Nikolaj je na primer zavetnik devic, notarjev, gostilničarjev, trgovcev s parfumi, mornarjev, žganjárjev, ujetnikov, je priprošnjik za dobro poroko, priprošnjik v stiski in še marsikaj. Vsekakor pa je Miklavž znan predvsem kot prijatelj otrok, saj jih na večer pred svojim godom obišče in obdari; ta običaj se je v Evropi razvil v 13. stoletju.