Na današnji dan pred 340-imi leti so kranjski deželni stanovi sklenili v Ljubljano poklicati salzburškega tiskarja Janeza Krstnika Mayrja. Z njegovim prihodom se je po skoraj stoletnem premoru tiskarska dejavnost pri nas spet obnovila. Čez nekaj mesecev sta njegovi tiskarna in knjigarna že delovali: novembra je izšel prvi tisk in katalog z več kot 2.500 naslovi knjig, ki so bile naprodaj v njegovi knjigarni. To je bil prvi knjižni katalog, izdan na Slovenskem. V dobrih petdesetih letih obstoja je Mayrova tiskarna v Ljubljani izdajala latinska in nemška nabožna in znanstvena dela, v njej pa je imela močno oporo tudi slovenska knjiga.

—–

Filozof  JAKOB  ŠTELIN,  tudi Stelin ali Stellini, se je šolal v Čedadu in Benetkah in bil nato v letih od 1739 do 1770 profesor moralne filozofije na univerzi v Padovi. Svoja dela je pisal v latinščini. Cenjena je bila njegova razprava o nastanku in razvoju morale; v njej je obravnaval etiko in moralo z razsvetljenskega empiričnega in psihološkega izhodišča, se zavestno izogibal religioznim dogmam in odmikal od srednjeveške, sholastične filozofije. Po njegovem so zakoni narave razumni in podrejena jim je tudi človeška družba; v človekovem življenju je zaradi različnih predsodkov precej nespametnega; ločiti dobro od zlega pomeni znati ločiti razumno od nerazumnega; izvor morale je v človekovem nagonu po samoohranitvi, ki pa povzroča tudi pretirana poželenja; pot do dobrega je torej pot do spoznanja.

Filozof Jakob Štelin  sodi med začetnike laičnega sekularnega raziskovanja etike in morale, to je področja, ki je bilo izključno v domeni krščansko utemeljene etične misli. Rodil se je na današnji dan pred 330-imi leti v Gorenjem Tarbiju v okolici Čedada.

—–

Prva velika epidemija kolere leta 1836 je med Ljubljančani povzročila velik strah in preplah, tako da so morali mestni očetje prepovedati zvonjenje mrličem, da se ne bi meščani preveč vznemirjali. Podobno je bilo tudi v naslednjih desetletjih in mnogi so predlagali, da bi pokojnike na pokopališče vozili v pogrebnih vozovih. To so utemeljevali tudi z zdravstvenimi razlogi: s takšnim načinom prevažanja mrrličev bi bila nevarnost okužbe dosti manjša kot pa pri tedanji nošnji na nosilih.

 Tako je ljubljanski mestni svet na današnji dan leta 1866 soglasno sprejel sklep o uvedbi mrliškega voza in hkrati dodal, da se lahko vsak Ljubljančan odloči za način pogrebnega sprevoda: ali najame modernejši mrliški voz ali pa se odloči za pogrebni sprevod po starem načinu,  torej  z nošnjo pokojnika na pokopališče svetega Krištofa, ki je bilo tedaj na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča.

—–

Na današnji dan leta 1925 se je v Bočarju v Vojvodini rodil operni pevec  DRAGIŠA  OGNJANOVIĆ. Po angažmajih v Bonnu in Gradcu je v letih od 1970 do 1982 pel v ljubljanski in mariborski operi, vmes pa je bil štiri leta direktor Slovenske filharmonije v Ljubljani. Pel je standardne basovske in basbaritonske vloge in bil še posebno uspešen kot interpret del Mozarta, Wagnerja in slovanskih skladateljev. V letih od 1960 do 67 je bil član Slovenskega okteta, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je Dragiša Ognjanović poučeval tudi petje pri Glasbeni matici v Trstu.