Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 360-imi leti se je v Šentvidu pri Stični rodil zdravnik, znanstveni pisec in humanist MARKO GERBEC, z latinskim imenom Marcus Gervezius. Filozofijo in medicino je študiral na Dunaju, tik pred turškim napadom leta 1683 pa je zapustil to mesto in končal študije v Padovi in Bologni. Po vrnitvi je bil fizik kranjskih deželnih stanov v Ljubljani in hišni zdravnik v samostanih v Stični in Bistri. Oblikoval je nove razlage vzrokov in potekov bolezni, hkrati pa opozarjal na socialne dejavnike in nepravilen način življenja. V osemdesetih člankih, razpravah in knjigah je natančno opisal nekatere bolezni srca, pljuč in žolča, objavil znanstveno razpravo z naslovom »Škodljivi psihomedicinski vplivi ljubljanskega okolja«, leta 1713 pa je pisal tudi o goveji kugi; to je bil prvi pomembni spis v slovenski veterini.
Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev ljubljanske Academie operosorum, prve znanstvene in umetnostne akademije na Slovenskem, ter dve leti njen predsednik. Štejemo ga za utemeljitelja slovenske znanstvene medicine, njegove strokovne razprave pa so močno odmevale tudi v tujini. Marko Gerbec je leta 1712 v Ljubljani ustanovil tudi Bratovščino svetega Kozme in Damijana, prvo strokovno zdravniško društvo fizikov in kirurgov na Slovenskem.
—–
»Ljubljansko dramatično društvo« je bilo ustanovljeno novembra leta 1866, na današnji dan leta 1867 pa je v čitalniški dvorani pripravilo prvo predstavo. Člani društva so uprizorili igro češkega dramatika Klipcere »Na mostu«. Novo društvo je tako nadaljevalo tradicijo dotedanjih prizadevanj za uveljavljanje slovenske besede na gledališkem odru in želelo dvigniti slovensko igranje in glasbenodramatsko poustvarjanje na višjo raven kot je bila v času čitalnic.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodil kipar BOŽO PENGOV. Študiral je na dunajski akademiji, po vrnitvi pa je prevzel očetovo delavnico. Med svetovnima vojnama se je ukvarjal predvsem s sakralno in nagrobno plastiko, v letih od 1933 do 1953 pa je sodeloval s Plečnikom in njegove dekorativne zamisli prenašal v kamen, les in kovino ter tako postal soustvarjalec njegove arhitekture. Po vojni je sodeloval z Zoranom Didkom in ustvaril vrsto zasnov in plastik za spomenike narodnoosvobodilnemu boju. Tedaj je nastal tudi cikel risb z motivi iz Dachaua, v katerem je bil interniran med drugo vojno. Leta 1949 in leta 1950 je kipar Božo Pengov dobil Prešernovo nagrado.
—–
Manj znano je, da Ljubljana ni bila edino slovensko mesto s trolejbusnim prometom. Okroglega pol stoletja prej je namreč v Piranu začel voziti trolejbus, nekaj let pozneje pa ga je zamenjal tramvaj. Ker je nova ozkotirna železniška proga med Trstom in Porečem obšla Piran, so se občinski možje odločili za “breztirnični tramvaj”, kot so sprva imenovali trolejbus. Kupili so tri vozila, v vsakem pa se je lahko peljalo petindvajset potnikov.
Na današnji dan leta 1909 je bila trolejbusna proga izročena javnemu prometu. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču, mimo ladjedelnice in naprej v Portorož ter do obalne železnice. Ta trolejbusna proga je bila prvi takšen poskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu; prvi trolejbusi so sicer začeli voziti že leta 1901 v Dresdnu v Nemčij. Trolejbusna povezava med Piranom in Lucijo je delovala dve leti, leta 1912 pa so to nalogo prevzeli tramvaji.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 360-imi leti se je v Šentvidu pri Stični rodil zdravnik, znanstveni pisec in humanist MARKO GERBEC, z latinskim imenom Marcus Gervezius. Filozofijo in medicino je študiral na Dunaju, tik pred turškim napadom leta 1683 pa je zapustil to mesto in končal študije v Padovi in Bologni. Po vrnitvi je bil fizik kranjskih deželnih stanov v Ljubljani in hišni zdravnik v samostanih v Stični in Bistri. Oblikoval je nove razlage vzrokov in potekov bolezni, hkrati pa opozarjal na socialne dejavnike in nepravilen način življenja. V osemdesetih člankih, razpravah in knjigah je natančno opisal nekatere bolezni srca, pljuč in žolča, objavil znanstveno razpravo z naslovom »Škodljivi psihomedicinski vplivi ljubljanskega okolja«, leta 1713 pa je pisal tudi o goveji kugi; to je bil prvi pomembni spis v slovenski veterini.
Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev ljubljanske Academie operosorum, prve znanstvene in umetnostne akademije na Slovenskem, ter dve leti njen predsednik. Štejemo ga za utemeljitelja slovenske znanstvene medicine, njegove strokovne razprave pa so močno odmevale tudi v tujini. Marko Gerbec je leta 1712 v Ljubljani ustanovil tudi Bratovščino svetega Kozme in Damijana, prvo strokovno zdravniško društvo fizikov in kirurgov na Slovenskem.
—–
»Ljubljansko dramatično društvo« je bilo ustanovljeno novembra leta 1866, na današnji dan leta 1867 pa je v čitalniški dvorani pripravilo prvo predstavo. Člani društva so uprizorili igro češkega dramatika Klipcere »Na mostu«. Novo društvo je tako nadaljevalo tradicijo dotedanjih prizadevanj za uveljavljanje slovenske besede na gledališkem odru in želelo dvigniti slovensko igranje in glasbenodramatsko poustvarjanje na višjo raven kot je bila v času čitalnic.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodil kipar BOŽO PENGOV. Študiral je na dunajski akademiji, po vrnitvi pa je prevzel očetovo delavnico. Med svetovnima vojnama se je ukvarjal predvsem s sakralno in nagrobno plastiko, v letih od 1933 do 1953 pa je sodeloval s Plečnikom in njegove dekorativne zamisli prenašal v kamen, les in kovino ter tako postal soustvarjalec njegove arhitekture. Po vojni je sodeloval z Zoranom Didkom in ustvaril vrsto zasnov in plastik za spomenike narodnoosvobodilnemu boju. Tedaj je nastal tudi cikel risb z motivi iz Dachaua, v katerem je bil interniran med drugo vojno. Leta 1949 in leta 1950 je kipar Božo Pengov dobil Prešernovo nagrado.
—–
Manj znano je, da Ljubljana ni bila edino slovensko mesto s trolejbusnim prometom. Okroglega pol stoletja prej je namreč v Piranu začel voziti trolejbus, nekaj let pozneje pa ga je zamenjal tramvaj. Ker je nova ozkotirna železniška proga med Trstom in Porečem obšla Piran, so se občinski možje odločili za “breztirnični tramvaj”, kot so sprva imenovali trolejbus. Kupili so tri vozila, v vsakem pa se je lahko peljalo petindvajset potnikov.
Na današnji dan leta 1909 je bila trolejbusna proga izročena javnemu prometu. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču, mimo ladjedelnice in naprej v Portorož ter do obalne železnice. Ta trolejbusna proga je bila prvi takšen poskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu; prvi trolejbusi so sicer začeli voziti že leta 1901 v Dresdnu v Nemčij. Trolejbusna povezava med Piranom in Lucijo je delovala dve leti, leta 1912 pa so to nalogo prevzeli tramvaji.
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov