Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 360-imi leti se je v Ljubljani rodil jezuitski profesor FRANC SIEZENHEIM. Poučeval je poetiko v nižjih šolah in bil slovenski pridigar v ljubljanski stolnici. Strokovnjaki domnevajo, da je avtor prve natisnjene slovenske posvetne pesmi, objavljene leta 1689 v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske s psevdonimom Jožef Sisentschelli. Pesem obsega štiri kitice in sodi med najboljšo slovensko poezijo 17. stoletja.
—–
Slikar JANEZ ŠUBIC je bil potomec starega kmečkega slikarskega rodu iz Poljanske doline. Študiral je v Benetkah in Rimu, nato pa živel na Dunaju in v Pragi. Slikal je po klasičnih vzorcih, v barvi pa je že iskal nova in sodobnejša pota. Njegova kompozicijska spretnost je bila zelo velika in zato je tedaj v Evropi veljal za imenitnega umetnika. Z mlajšim bratom Jurijem sta v drugi polovici minulega stoletja pomenila vrhunec slovenskega slikarstva, čeprav sta po večini ustvarjala v tujini; sta tudi začetnika slovenskih knjižnih ilustracij.
Najbolj znana cerkvena podoba Janeza Šubica je – poleg cikla prizorov iz življenja svete Marjete v župnijski cerkvi v Horjulu – monumentalna oltarna slika »Sveti Martin ozdravlja bolnico« v Šmartnem pod Šmarno goro. Slika je bila najprej predstavljena v ljubljanski reduti in obiskovalci so jo pohvalili, ko pa so jo postavili v šmartinski oltar, je župnik slikarju zaskrbljeno pisal, da farani godrnjajo, češ da bodo plačali le okvir, ne pa tudi slike. Sprašujejo se namreč, zakaj na sliki ni goske, zaščitnega znaka svetnika, in »zakaj sveti Martin po cerkvi ne gleda«.
Takšna reakcija je pokazala, da so bili vaški ljudje bolj kot intelektualno zahtevne umetnosti navajeni mnogo preprostejše, tedaj običajnejše rokodelske ravni tako imenovanih podobarjev. Slikar Janez Šubic se je rodil na današnji dan leta 1850 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
KAREL ŠIROK se je uveljavil predvsem kot mladinski pesnik in pisatelj. Po končanem učiteljišču v Kopru je poučeval v okolici Trsta in v Črnomlju, nekaj časa pa je bil v Trstu in Celovcu konzularni uslužbenec. Njegove pesmi so temeljile na ljudskem izročilu in primorskem boju za narodnostne pravice, pisal pa je tudi črtice iz živalskega sveta. Po vojni je izšla njegova pravljična povest “Trije bratje in trije razbojniki”. Karel Širok se je rodil na današnji dan leta 1889 v Šmartnem v Goriških brdih, januarja 1942. leta pa je bil v Dragi pri Begunjah ustreljen kot talec.
—–
“Narodni svet v Ljubljani”, imenovan tudi “Narodni svet za slovenske dežele in Istro”, je bilo nadstrankarsko politično telo, ustanovljeno v zadnjem letu prve svetovne vojne. Izrazil naj bi voljo slovenskega ljudstva do samoodločbe in ustanovitve neodvisne jugoslovanske države. Z njegovo ustanovitvijo se je v Avstro-Ogrski začela razvijati slovenska narodna oblast, ki je postopno nadvladala avstrijsko legitimno oblast. To se je najbolj pokazalo na današnji dan pred sto leti, ko je “Narodni svet v Ljubljani” odpravil preventivno cenzuro in odstavil deželnega glavarja Henrika Attemsa. Svet je deloval do konca aprila 1919. leta, ko so njegovi člani prevzeli odgovorne politične naloge v novi državi.
—–
Na današnji dan leta 1991 je nekaj minut po polnoči slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Tako se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Na slovesnosti na pristaniškem trgu v Kopru je govoril tudi Milan Kučan, predsednik takratnega Predsedstva Republike Slovenije.
Naša država je tako prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 360-imi leti se je v Ljubljani rodil jezuitski profesor FRANC SIEZENHEIM. Poučeval je poetiko v nižjih šolah in bil slovenski pridigar v ljubljanski stolnici. Strokovnjaki domnevajo, da je avtor prve natisnjene slovenske posvetne pesmi, objavljene leta 1689 v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske s psevdonimom Jožef Sisentschelli. Pesem obsega štiri kitice in sodi med najboljšo slovensko poezijo 17. stoletja.
—–
Slikar JANEZ ŠUBIC je bil potomec starega kmečkega slikarskega rodu iz Poljanske doline. Študiral je v Benetkah in Rimu, nato pa živel na Dunaju in v Pragi. Slikal je po klasičnih vzorcih, v barvi pa je že iskal nova in sodobnejša pota. Njegova kompozicijska spretnost je bila zelo velika in zato je tedaj v Evropi veljal za imenitnega umetnika. Z mlajšim bratom Jurijem sta v drugi polovici minulega stoletja pomenila vrhunec slovenskega slikarstva, čeprav sta po večini ustvarjala v tujini; sta tudi začetnika slovenskih knjižnih ilustracij.
Najbolj znana cerkvena podoba Janeza Šubica je – poleg cikla prizorov iz življenja svete Marjete v župnijski cerkvi v Horjulu – monumentalna oltarna slika »Sveti Martin ozdravlja bolnico« v Šmartnem pod Šmarno goro. Slika je bila najprej predstavljena v ljubljanski reduti in obiskovalci so jo pohvalili, ko pa so jo postavili v šmartinski oltar, je župnik slikarju zaskrbljeno pisal, da farani godrnjajo, češ da bodo plačali le okvir, ne pa tudi slike. Sprašujejo se namreč, zakaj na sliki ni goske, zaščitnega znaka svetnika, in »zakaj sveti Martin po cerkvi ne gleda«.
Takšna reakcija je pokazala, da so bili vaški ljudje bolj kot intelektualno zahtevne umetnosti navajeni mnogo preprostejše, tedaj običajnejše rokodelske ravni tako imenovanih podobarjev. Slikar Janez Šubic se je rodil na današnji dan leta 1850 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
KAREL ŠIROK se je uveljavil predvsem kot mladinski pesnik in pisatelj. Po končanem učiteljišču v Kopru je poučeval v okolici Trsta in v Črnomlju, nekaj časa pa je bil v Trstu in Celovcu konzularni uslužbenec. Njegove pesmi so temeljile na ljudskem izročilu in primorskem boju za narodnostne pravice, pisal pa je tudi črtice iz živalskega sveta. Po vojni je izšla njegova pravljična povest “Trije bratje in trije razbojniki”. Karel Širok se je rodil na današnji dan leta 1889 v Šmartnem v Goriških brdih, januarja 1942. leta pa je bil v Dragi pri Begunjah ustreljen kot talec.
—–
“Narodni svet v Ljubljani”, imenovan tudi “Narodni svet za slovenske dežele in Istro”, je bilo nadstrankarsko politično telo, ustanovljeno v zadnjem letu prve svetovne vojne. Izrazil naj bi voljo slovenskega ljudstva do samoodločbe in ustanovitve neodvisne jugoslovanske države. Z njegovo ustanovitvijo se je v Avstro-Ogrski začela razvijati slovenska narodna oblast, ki je postopno nadvladala avstrijsko legitimno oblast. To se je najbolj pokazalo na današnji dan pred sto leti, ko je “Narodni svet v Ljubljani” odpravil preventivno cenzuro in odstavil deželnega glavarja Henrika Attemsa. Svet je deloval do konca aprila 1919. leta, ko so njegovi člani prevzeli odgovorne politične naloge v novi državi.
—–
Na današnji dan leta 1991 je nekaj minut po polnoči slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Tako se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Na slovesnosti na pristaniškem trgu v Kopru je govoril tudi Milan Kučan, predsednik takratnega Predsedstva Republike Slovenije.
Naša država je tako prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov