Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
KAROL GROSSMAN je pionir slovenskega in jugoslovanskega filma. Rodil se je na današnji dan leta 1864 v Drakovcih pri Ljutomeru. Kot doktor prava je imel v Ljutomeru svojo advokaturo, bil pa je tudi pomemben narodni buditelj. Leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma “Odhod od maše” in “Sejem v Ljutomeru”, naslednje leto pa kratki družinski dokumentarec “Na domačem vrtu”. To so bili prvi slovenski dokumentarni filmi. Ohranil jih je Marjan Cilař, ki je močno poškodovane izvirnike presnel. Karol Grossmann sodi tudi med začetnike slovenske umetniške fotografije.
—–
Na današnji dan leta 1884 se je v Skočidolu pri Podravljah rodil koroški ljudski pisatelj, dramatik in režiser JAKA ŠPICAR. V Podravljah je ustanovil izobraževalno društvo Sloga, ki je imelo tudi svojo igralsko skupino, po prvi svetovni vojni pa se je stalno naselil v Radovljici, bil tam med ustanovitelji gledališča in ga vodil deset let. Uprizarjal je izvirna slovenska odrska dela, sam pa je za amaterske odre napisal okoli osemdeset besedil; približno petdeset jih je bilo uprizorjenih, tri celo na poklicnih gledaliških odrih v Mariboru in Ljubljani. Največ uspeha sta doživeli njegovi igri Miklova Zala in Kralj Matjaž. Jaka Špicar je bil tudi eden prvih piscev slovenskih radijskih iger.
—–
Gledališki igralec, radijski režiser in dramatik JOŽKO LUKEŠ je po gimnaziji in dramskem šolanju začel nastopati v mariborski Drami. Leta 1946 je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trstu in kot eden najuglednejših ustvarjalcev igral tam 38 let, cenjen pa je bil tudi kot odličen recitator. Razvil se je predvsem v oblikovalca psihološko zapletenih človeških usod, pri tem pa ga je vedno odlikoval čut za realistično upodabljanje.
Joško Lukeš je napisal številne radijske igre za odrasle in otroke. Izvedli so jih – marsikatero tudi pod njegovim režijskim vodstvom – na tržaškem, koprskem in ljubljanskem radiu. Za svoje vloge je prejel več nagrad in odličij, med njimi dve Sterijevi nagradi v Novem Sadu in nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Trstu.
—–
Spomladi leta 1942 je zdravnik Pavel Lunaček v Kočevskem Rogu začel uresničevati načrte za Slovensko centralno vojno partizansko bolnišnico. Do leta 1945 jo je na ozemlju v premeru 15 kilometrov sestavljalo petindvajset popolnoma samostojnih skritih bolniških oddelkov (postojank), ki so imeli po več objektov; vsak je lahko sprejel od 40 do 60 ranjencev ali bolnikov. Tako organiziranih in uspešnih partizanskih bolnišnic ni bilo v nobeni drugi okupirani evropski državi, v kateri so delovale gverilske vojaške enote.
Ena takih postojank centralne partizanske bolnišnice je bil tudi Pugled. Stal je nedaleč od Baze 14. Med oktobrsko ofenzivo leta 1943 je bilo v njem 48 ranjencev in bolnikov ter 14 članov osebja. Na današnji dan leta 1943 so ga Nemci napadli in ga požgali. Rešilo se je vse osebje in 17 ranjencev, deset so jih pogrešali, enaindvajset pa so jih Nemci ustrelili. Čeprav je sovražnik nato prečesal ves Rog, mu je uspelo odkriti in požgati le še dve bolnišnični postojanki, Jelenžleb in Spodnje Lašče. Iz obeh so se osebje in ranjenci še pravočasno umaknili.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
KAROL GROSSMAN je pionir slovenskega in jugoslovanskega filma. Rodil se je na današnji dan leta 1864 v Drakovcih pri Ljutomeru. Kot doktor prava je imel v Ljutomeru svojo advokaturo, bil pa je tudi pomemben narodni buditelj. Leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma “Odhod od maše” in “Sejem v Ljutomeru”, naslednje leto pa kratki družinski dokumentarec “Na domačem vrtu”. To so bili prvi slovenski dokumentarni filmi. Ohranil jih je Marjan Cilař, ki je močno poškodovane izvirnike presnel. Karol Grossmann sodi tudi med začetnike slovenske umetniške fotografije.
—–
Na današnji dan leta 1884 se je v Skočidolu pri Podravljah rodil koroški ljudski pisatelj, dramatik in režiser JAKA ŠPICAR. V Podravljah je ustanovil izobraževalno društvo Sloga, ki je imelo tudi svojo igralsko skupino, po prvi svetovni vojni pa se je stalno naselil v Radovljici, bil tam med ustanovitelji gledališča in ga vodil deset let. Uprizarjal je izvirna slovenska odrska dela, sam pa je za amaterske odre napisal okoli osemdeset besedil; približno petdeset jih je bilo uprizorjenih, tri celo na poklicnih gledaliških odrih v Mariboru in Ljubljani. Največ uspeha sta doživeli njegovi igri Miklova Zala in Kralj Matjaž. Jaka Špicar je bil tudi eden prvih piscev slovenskih radijskih iger.
—–
Gledališki igralec, radijski režiser in dramatik JOŽKO LUKEŠ je po gimnaziji in dramskem šolanju začel nastopati v mariborski Drami. Leta 1946 je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trstu in kot eden najuglednejših ustvarjalcev igral tam 38 let, cenjen pa je bil tudi kot odličen recitator. Razvil se je predvsem v oblikovalca psihološko zapletenih človeških usod, pri tem pa ga je vedno odlikoval čut za realistično upodabljanje.
Joško Lukeš je napisal številne radijske igre za odrasle in otroke. Izvedli so jih – marsikatero tudi pod njegovim režijskim vodstvom – na tržaškem, koprskem in ljubljanskem radiu. Za svoje vloge je prejel več nagrad in odličij, med njimi dve Sterijevi nagradi v Novem Sadu in nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Trstu.
—–
Spomladi leta 1942 je zdravnik Pavel Lunaček v Kočevskem Rogu začel uresničevati načrte za Slovensko centralno vojno partizansko bolnišnico. Do leta 1945 jo je na ozemlju v premeru 15 kilometrov sestavljalo petindvajset popolnoma samostojnih skritih bolniških oddelkov (postojank), ki so imeli po več objektov; vsak je lahko sprejel od 40 do 60 ranjencev ali bolnikov. Tako organiziranih in uspešnih partizanskih bolnišnic ni bilo v nobeni drugi okupirani evropski državi, v kateri so delovale gverilske vojaške enote.
Ena takih postojank centralne partizanske bolnišnice je bil tudi Pugled. Stal je nedaleč od Baze 14. Med oktobrsko ofenzivo leta 1943 je bilo v njem 48 ranjencev in bolnikov ter 14 članov osebja. Na današnji dan leta 1943 so ga Nemci napadli in ga požgali. Rešilo se je vse osebje in 17 ranjencev, deset so jih pogrešali, enaindvajset pa so jih Nemci ustrelili. Čeprav je sovražnik nato prečesal ves Rog, mu je uspelo odkriti in požgati le še dve bolnišnični postojanki, Jelenžleb in Spodnje Lašče. Iz obeh so se osebje in ranjenci še pravočasno umaknili.
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov