Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1851 se je v Ljubljani rodil stavec MIROSLAV HUBMAJER. Proslavil se je predvsem kot prostovoljec v bojih proti Turkom. Leta 1875 se je pridružil hercegovskim in bosenskim upornikom in bil izvoljen celo za poveljnika upornikov severne Bosne. Zaradi neuspelega napada na Bosansko Kostajnico leta 1876 je odšel v Srbijo in tam sodeloval v prvi srbsko-turški vojni. Sodeloval je tudi v uporu Makedoncev v Kresni in bil celo načelnik štaba prostovoljnih enot. Po vseh teh vojaških dogodivščinah se je Miroslav Hubmajer na stara leta preselil v Sarajevo in postal mestni arhivar.
—–
Veleposestnik, politik, podjetnik in glasbenik JOSIP PANGERC je še ne 20 let star postal tajnik občine Dolina pri Trstu, bil pozneje njen župan in štirikrat nadžupan, pa cesarski in kraljevi deželni odbornik, ustanovitelj področnih vinarskih in kmetijskih zadrug ter ustanovitelj in ravnatelj hranilnice in posojilnice v Dolini. V občini je uvedel izključno slovensko uradovanje, zaslužen pa je tudi za izgradnjo novih šol v Dolini, Boljuncu, Borštu, Ospu in Ricmanjih.
Vsestranski je bil tudi na kulturnem področju: bil je organist, skladatelj in pevovodja. Med drugimi je ustanovil slovensko izobraževalno in pevsko društvo “Valentin Vodnik”, s katerim je leta 1905 nastopil tudi na slavnostnem odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani. Josip Pangerc se je rodil na današnji dan leta 1868 v Dolini pri Trstu.
—–
Narodnoobrambni delavec in publicist JULIJ FELÁHER se je že kot študent prava na Dunaju in v Zagrebu močno zavzemal za združitev slovenskega dela Koroške z Jugoslavijo. Pozneje je kot sodni in državni pravdnik v Ljubljani deloval v več društvih za pomoč zamejskim Slovencem in od leta 1928 do smrti leta 1969 vodil Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je sodeloval pri Manjšinskem institutu, po njej pa pri oddelku za meje Znanstvenega instituta ter na Institutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
Raziskoval je zgodovino in sodobno življenje koroških Slovencev. Zbral je veliko dokumentarnega gradiva, v razpravah in člankih pa je obdelal vrsto vprašanj koroškega zadružništva, prosvete, društvenega življenja, plebiscitnih bojev, narodnoosvobodilnega boja, denacifikacije in delovanja protimanjšinskih organizacij. Julij Felaher se je rodil na današnji dan leta1895 v Melvičah na Koroškem.
—–
Ekonomist BOŽIDAR RACE je po maturi leta 1922 v Idriji in služenju v italijanski vojski delal v Trstu, leta 1929 pa je emigriral in se zaposlil v železniški delavnici v Zagrebu. Ob delu je študiral in leta 1941 diplomiral. Zaradi zaslug pri oblikovanju izvirne organiziranosti obračuna stroškov v železniških delavnicah so ga premestili v generalno direkcijo v Beograd. Po drugi svetovni vojni je delal v skupini za nove predpise o enotnem računovodstvu v gospodarstvu, v revizijskem zavodu Federatovne ljudske republike Jugoslavije ter v zveznem ministrstvu za finance. 1952. leta je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti, v letih od 1963 do 1980 pa je bil redni profesor na ekonomski fakulteti v Subotici. Božidar Race se je rodil na današnji dan leta 1903 v Hrpéljah pri Kozini.
—–
Slovenci smo dobili prve znamke po propadu avstro-ogrske monarhije in po ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Predhodnice naših prvih znamk so tako imenovane celjske izdaje. To so avstrijske znamke, pretiskane s poudarjenim napisom “Slovenija”, ki pa nikoli niso bile v rednem poštnem prometu. Prve čisto slovenske znamke so znameniti verigarji. Prvo serijo so izdali na današnji dan pred sto leti. Osnutke zanje je naredil slikar Ivan Vavpotič, ime pa so dobile po motivu sužnja, ki trga verige. Za verigarja je Vavpotiču poziral znani orodni telovadec in poznejši dobitnik olimpijske medalje Stane Derganc.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1851 se je v Ljubljani rodil stavec MIROSLAV HUBMAJER. Proslavil se je predvsem kot prostovoljec v bojih proti Turkom. Leta 1875 se je pridružil hercegovskim in bosenskim upornikom in bil izvoljen celo za poveljnika upornikov severne Bosne. Zaradi neuspelega napada na Bosansko Kostajnico leta 1876 je odšel v Srbijo in tam sodeloval v prvi srbsko-turški vojni. Sodeloval je tudi v uporu Makedoncev v Kresni in bil celo načelnik štaba prostovoljnih enot. Po vseh teh vojaških dogodivščinah se je Miroslav Hubmajer na stara leta preselil v Sarajevo in postal mestni arhivar.
—–
Veleposestnik, politik, podjetnik in glasbenik JOSIP PANGERC je še ne 20 let star postal tajnik občine Dolina pri Trstu, bil pozneje njen župan in štirikrat nadžupan, pa cesarski in kraljevi deželni odbornik, ustanovitelj področnih vinarskih in kmetijskih zadrug ter ustanovitelj in ravnatelj hranilnice in posojilnice v Dolini. V občini je uvedel izključno slovensko uradovanje, zaslužen pa je tudi za izgradnjo novih šol v Dolini, Boljuncu, Borštu, Ospu in Ricmanjih.
Vsestranski je bil tudi na kulturnem področju: bil je organist, skladatelj in pevovodja. Med drugimi je ustanovil slovensko izobraževalno in pevsko društvo “Valentin Vodnik”, s katerim je leta 1905 nastopil tudi na slavnostnem odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani. Josip Pangerc se je rodil na današnji dan leta 1868 v Dolini pri Trstu.
—–
Narodnoobrambni delavec in publicist JULIJ FELÁHER se je že kot študent prava na Dunaju in v Zagrebu močno zavzemal za združitev slovenskega dela Koroške z Jugoslavijo. Pozneje je kot sodni in državni pravdnik v Ljubljani deloval v več društvih za pomoč zamejskim Slovencem in od leta 1928 do smrti leta 1969 vodil Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je sodeloval pri Manjšinskem institutu, po njej pa pri oddelku za meje Znanstvenega instituta ter na Institutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
Raziskoval je zgodovino in sodobno življenje koroških Slovencev. Zbral je veliko dokumentarnega gradiva, v razpravah in člankih pa je obdelal vrsto vprašanj koroškega zadružništva, prosvete, društvenega življenja, plebiscitnih bojev, narodnoosvobodilnega boja, denacifikacije in delovanja protimanjšinskih organizacij. Julij Felaher se je rodil na današnji dan leta1895 v Melvičah na Koroškem.
—–
Ekonomist BOŽIDAR RACE je po maturi leta 1922 v Idriji in služenju v italijanski vojski delal v Trstu, leta 1929 pa je emigriral in se zaposlil v železniški delavnici v Zagrebu. Ob delu je študiral in leta 1941 diplomiral. Zaradi zaslug pri oblikovanju izvirne organiziranosti obračuna stroškov v železniških delavnicah so ga premestili v generalno direkcijo v Beograd. Po drugi svetovni vojni je delal v skupini za nove predpise o enotnem računovodstvu v gospodarstvu, v revizijskem zavodu Federatovne ljudske republike Jugoslavije ter v zveznem ministrstvu za finance. 1952. leta je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti, v letih od 1963 do 1980 pa je bil redni profesor na ekonomski fakulteti v Subotici. Božidar Race se je rodil na današnji dan leta 1903 v Hrpéljah pri Kozini.
—–
Slovenci smo dobili prve znamke po propadu avstro-ogrske monarhije in po ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Predhodnice naših prvih znamk so tako imenovane celjske izdaje. To so avstrijske znamke, pretiskane s poudarjenim napisom “Slovenija”, ki pa nikoli niso bile v rednem poštnem prometu. Prve čisto slovenske znamke so znameniti verigarji. Prvo serijo so izdali na današnji dan pred sto leti. Osnutke zanje je naredil slikar Ivan Vavpotič, ime pa so dobile po motivu sužnja, ki trga verige. Za verigarja je Vavpotiču poziral znani orodni telovadec in poznejši dobitnik olimpijske medalje Stane Derganc.
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov