Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

03.01.2019


Na današnji dan leta 1851 se je v Ljubljani rodil stavec MIROSLAV HUBMAJER. Proslavil se je predvsem kot prostovoljec v bojih proti Turkom. Leta 1875 se je pridružil hercegovskim in bosenskim upornikom in bil izvoljen celo za poveljnika upornikov severne Bosne. Zaradi neuspelega napada na Bosansko Kostajnico leta 1876 je odšel v Srbijo in tam sodeloval v prvi srbsko-turški vojni. Sodeloval je tudi v uporu Makedoncev v Kresni in bil celo načelnik štaba prostovoljnih enot. Po vseh teh vojaških dogodivščinah se je  Miroslav Hubmajer na stara leta preselil v Sarajevo in postal mestni arhivar. 

—–

Veleposestnik, politik, podjetnik  in glasbenik  JOSIP  PANGERC  je še ne 20 let star postal tajnik občine Dolina pri Trstu, bil pozneje njen župan in štirikrat nadžupan, pa cesarski in kraljevi deželni odbornik, ustanovitelj področnih vinarskih in kmetijskih zadrug ter ustanovitelj in ravnatelj hranilnice in posojilnice v Dolini. V občini je uvedel izključno slovensko uradovanje, zaslužen pa je tudi za izgradnjo novih šol v Dolini, Boljuncu, Borštu, Ospu in Ricmanjih.

Vsestranski je bil tudi na kulturnem področju: bil je organist, skladatelj in pevovodja. Med drugimi je ustanovil slovensko izobraževalno in pevsko društvo “Valentin Vodnik”, s katerim je leta 1905 nastopil tudi na slavnostnem odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani. Josip Pangerc se je rodil na današnji dan leta 1868 v Dolini pri Trstu.

—–

Narodnoobrambni delavec in publicist  JULIJ  FELÁHER  se je že kot študent prava na Dunaju in v Zagrebu močno zavzemal za združitev slovenskega dela Koroške z Jugoslavijo. Pozneje je kot sodni in državni pravdnik v Ljubljani deloval v več društvih za pomoč zamejskim Slovencem in od leta 1928 do smrti leta 1969 vodil Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je sodeloval pri Manjšinskem institutu, po njej pa pri oddelku za meje Znanstvenega instituta ter na Institutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani.

Raziskoval je zgodovino in sodobno življenje koroških Slovencev. Zbral je veliko dokumentarnega gradiva, v razpravah in člankih pa je obdelal vrsto vprašanj koroškega zadružništva, prosvete, društvenega življenja, plebiscitnih bojev, narodnoosvobodilnega boja, denacifikacije in delovanja protimanjšinskih organizacij. Julij Felaher se je rodil na današnji dan leta1895 v Melvičah na Koroškem.

—–

Ekonomist  BOŽIDAR  RACE  je po maturi leta 1922 v Idriji in služenju v italijanski vojski delal v Trstu, leta 1929 pa je emigriral in se zaposlil v železniški delavnici v Zagrebu. Ob delu je študiral in leta 1941 diplomiral. Zaradi zaslug pri oblikovanju izvirne organiziranosti obračuna stroškov v železniških delavnicah so ga premestili v generalno direkcijo v Beograd. Po drugi svetovni vojni je delal v skupini za nove predpise o enotnem računovodstvu v gospodarstvu, v revizijskem zavodu Federatovne ljudske republike Jugoslavije ter v zveznem ministrstvu za finance. 1952. leta je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti, v letih od 1963 do 1980 pa je bil redni profesor na ekonomski fakulteti v Subotici. Božidar Race se je rodil na današnji dan leta 1903 v Hrpéljah pri Kozini.

—–

Slovenci smo dobili prve znamke po propadu avstro-ogrske monarhije in po ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Predhodnice  naših prvih znamk so tako imenovane celjske izdaje. To so avstrijske znamke, pretiskane s poudarjenim napisom “Slovenija”, ki pa nikoli niso bile v rednem poštnem prometu. Prve čisto slovenske znamke so znameniti verigarji. Prvo serijo so izdali na današnji dan pred sto leti. Osnutke zanje je naredil slikar Ivan Vavpotič, ime pa so dobile po motivu sužnja, ki trga verige. Za verigarja je Vavpotiču poziral znani orodni telovadec in poznejši dobitnik olimpijske medalje Stane Derganc.


Na današnji dan

6238 epizod

Na današnji dan

6238 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

03.01.2019


Na današnji dan leta 1851 se je v Ljubljani rodil stavec MIROSLAV HUBMAJER. Proslavil se je predvsem kot prostovoljec v bojih proti Turkom. Leta 1875 se je pridružil hercegovskim in bosenskim upornikom in bil izvoljen celo za poveljnika upornikov severne Bosne. Zaradi neuspelega napada na Bosansko Kostajnico leta 1876 je odšel v Srbijo in tam sodeloval v prvi srbsko-turški vojni. Sodeloval je tudi v uporu Makedoncev v Kresni in bil celo načelnik štaba prostovoljnih enot. Po vseh teh vojaških dogodivščinah se je  Miroslav Hubmajer na stara leta preselil v Sarajevo in postal mestni arhivar. 

—–

Veleposestnik, politik, podjetnik  in glasbenik  JOSIP  PANGERC  je še ne 20 let star postal tajnik občine Dolina pri Trstu, bil pozneje njen župan in štirikrat nadžupan, pa cesarski in kraljevi deželni odbornik, ustanovitelj področnih vinarskih in kmetijskih zadrug ter ustanovitelj in ravnatelj hranilnice in posojilnice v Dolini. V občini je uvedel izključno slovensko uradovanje, zaslužen pa je tudi za izgradnjo novih šol v Dolini, Boljuncu, Borštu, Ospu in Ricmanjih.

Vsestranski je bil tudi na kulturnem področju: bil je organist, skladatelj in pevovodja. Med drugimi je ustanovil slovensko izobraževalno in pevsko društvo “Valentin Vodnik”, s katerim je leta 1905 nastopil tudi na slavnostnem odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani. Josip Pangerc se je rodil na današnji dan leta 1868 v Dolini pri Trstu.

—–

Narodnoobrambni delavec in publicist  JULIJ  FELÁHER  se je že kot študent prava na Dunaju in v Zagrebu močno zavzemal za združitev slovenskega dela Koroške z Jugoslavijo. Pozneje je kot sodni in državni pravdnik v Ljubljani deloval v več društvih za pomoč zamejskim Slovencem in od leta 1928 do smrti leta 1969 vodil Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je sodeloval pri Manjšinskem institutu, po njej pa pri oddelku za meje Znanstvenega instituta ter na Institutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani.

Raziskoval je zgodovino in sodobno življenje koroških Slovencev. Zbral je veliko dokumentarnega gradiva, v razpravah in člankih pa je obdelal vrsto vprašanj koroškega zadružništva, prosvete, društvenega življenja, plebiscitnih bojev, narodnoosvobodilnega boja, denacifikacije in delovanja protimanjšinskih organizacij. Julij Felaher se je rodil na današnji dan leta1895 v Melvičah na Koroškem.

—–

Ekonomist  BOŽIDAR  RACE  je po maturi leta 1922 v Idriji in služenju v italijanski vojski delal v Trstu, leta 1929 pa je emigriral in se zaposlil v železniški delavnici v Zagrebu. Ob delu je študiral in leta 1941 diplomiral. Zaradi zaslug pri oblikovanju izvirne organiziranosti obračuna stroškov v železniških delavnicah so ga premestili v generalno direkcijo v Beograd. Po drugi svetovni vojni je delal v skupini za nove predpise o enotnem računovodstvu v gospodarstvu, v revizijskem zavodu Federatovne ljudske republike Jugoslavije ter v zveznem ministrstvu za finance. 1952. leta je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti, v letih od 1963 do 1980 pa je bil redni profesor na ekonomski fakulteti v Subotici. Božidar Race se je rodil na današnji dan leta 1903 v Hrpéljah pri Kozini.

—–

Slovenci smo dobili prve znamke po propadu avstro-ogrske monarhije in po ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Predhodnice  naših prvih znamk so tako imenovane celjske izdaje. To so avstrijske znamke, pretiskane s poudarjenim napisom “Slovenija”, ki pa nikoli niso bile v rednem poštnem prometu. Prve čisto slovenske znamke so znameniti verigarji. Prvo serijo so izdali na današnji dan pred sto leti. Osnutke zanje je naredil slikar Ivan Vavpotič, ime pa so dobile po motivu sužnja, ki trga verige. Za verigarja je Vavpotiču poziral znani orodni telovadec in poznejši dobitnik olimpijske medalje Stane Derganc.


26.01.2024

4. februar - Slovenska matica (1864) naše najstarejše znanstveno in kulturno društvo

Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

3. februar - "Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?"

Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

2. februar - hud mraz, zaledenela Sava in zamude vlakov (1929)

Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

1. februar - "Vstajenje Primorske" (1944)

Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2024

31. januar - Marija Kmet (1891) pisateljica in žensko vprašanje

Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

30. januar - Bogo Gorjan (1924) dijak med organizatorji protifašističnega odpora

Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

29. januar - padec letala in požar v Plečnikovi Univerzitetni knjižnici (1944)

Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

28. januar - Matija Vertovec (1774) "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode"

Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

27. januar - vdor nemških sil v Cerkno (1944) in opravičilo za zunajsodni umor (2002)

Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

26. januar - Marijan Lipovšek (1910) pomembna osebnost naše glasbene ustvarjalnosti

Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

25. januar - Matija Zemljič (1873) avtor besedila pesmi »Oj Triglav moj dom«

Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

24. januar - Štefka Bulovec (1901) ustvarjalka slovenske bibliografije

Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

23. januar - Ivan Macun (1821) in poskus ustanovitve slovanske čitalnice v Gradcu

Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

22. januar - Rihard Verderber (1884) olimpijec s sabljo in floretom

Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

21. januar - France Vrbinc (1924) urednik slovenskih oddaj celovškega radia

Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

20. januar - Jože Mihelčič (1904) kmet in narodni heroj

Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

19. januar - Štefan Galič (1944) mojster barvnega lesoreza

Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

18. januar - Vitomil Zupan (1914) pisatelj s priznanjem za nepokorščino literarni doktrini socialističnega realizma"

Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

17. januar - Vasilij Melik (1921) preučevalec zgodovine 19. stoletja

Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

16. januar - »Žabja svatba« duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca (1878)

Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov