Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Družina švedskih podjetnikov Tönnies je v Ljubljani delovala v 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Njen začetnik, Gustav Johann Ludvik, se je rodil na današnji dan leta 1814 v Nemčiji. Kot izučen tesar je delal v nekaterih evropskih deželah, leta 1846 pa je v Ljubljani odprl tesarsko podjetje in ga postopno razširil na celotno gradbeništvo; pozneje je kupil še nekaj kamnolomov ob tržaški obali, strojne delavnice in livarne v Ljubljani ter odprl opekarno v Kosezah. Vodil je številna dela pri graditvi južne in gorenjske železnice, med drugim zgradil ljubljansko glavno pošto, sodno palačo, Kozlerjevo pivovarno, Mladiko, stavbo današnje pravne fakultete ter nekaj stanovanjskih zgradb, med temi tudi palačo župana Ivana Hribarja v Tavčarjevi ulici.
Po potresu leta 1895 so Tönniesova podjetja, ki so jih vodili že njegovi sinovi, sodelovala pri prenovi Ljubljane po Fabianijevih načrtih, postavila pa so tudi most čez Ljubljanico pri Tranči; ta je bil pozneje prestavljen v Moste in dobil ime “mrtvaški most”, po ponovni selitvi pa zdaj povezuje Prule in Krakovski nasip.
Zaradi zaslug Gustava Tönniesa pri razvoju Ljubljane so park ob Koseškem bajerju, kjer sta bili nekdaj Tönniesova opekarna in glinokop, danes pa tam stoji še takratna upravna zgradba, junija leta 2017 imenovali po njem.
—–
Ena starejših oblik sezonskega preseljevanja Slovencev na Dunaj so bili kostanjarji, ki so prihajali zlasti z velikolaškega, ribniškega in kočevskega območja. Sezona peke kostanjev je trajala od 1. oktobra do konca marca naslednjega leta. V petdesetih letih 19. stoletja je bila med približno tisoč registriranimi kostanjarji na Dunaju skoraj polovica Slovencev. Čeprav kostanjarskih hišic takrat še niso poznali, so kostanj na ulicah in trgih pekli od jutra do večera ob vsakem vremenu.
Na današnji dan leta 1895 pa je mesto s predpisom omejilo delovni čas ob nedeljah na šest ur, saj je bilo spoštovanje nedelje kot prostega dneva in dneva za versko dejavnost v tistem času še sveta stvar. Ta omejitev je povzročila pritožbe kostanjarjev – ti so pekli tudi jabolka in krompir – saj je bila prodaja ob nedeljah najboljša. Oblasti so podaljšan prodajni čas dovolile le zadnjo nedeljo pred božičem ter v parku Prater. Po koncu sezone so se slovenski kostanjarji povečini vrnili domov, ostali pa so predvsem Ribničani, ki so do naslednjega oktobra prodajali suho robo, saj so imeli nekateri svoje delavnice kar na Dunaju.
—–
VIDA LASIČ je kot študentka elektrotehnike od leta 1941 delala v radijskem sektorju Osvobodilne fronte ter od novembra istega leta do aprila 1942 sodelovala pri ilegalni radijski postaji Kričač, ki se je oglašala iz vsaj 23-ih stanovanj ali zgradb v Ljubljani; v tistem času je bil Kričač edini medij za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi.
Po prenehanju oglašanja Kričača je delala v partizanskih radijskih delavnicah, pozneje pa se je vrnila v Ljubljano ter vzpostavila radijsko zvezo med ljubljansko Osvobodilno fronto in glavnim štabom na osvobojenem ozemlju. Oktobra leta 1944 jo je gestapo odkril in zaprl, vendar kljub mučenju ni ničesar izdala. Maja leta 1945 je s sodelavci usposobila studio Radia Ljubljana, ki so ga pred umikom razdejali Nemci, in sodelovala pri oddajanju prve radijske oddaje v osvobojeni Ljubljani. Po diplomi na tehniški fakulteti leta 1948 je pri inštitutu za elektrotehniko in vakuumsko tehniko vodila poskusno proizvodnjo posebnih elektronskih elementov s področja vakuumskih tehnologij. Vida Lasič se je rodila na današnji dan leta 1920 v Zagorju ob Savi.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Družina švedskih podjetnikov Tönnies je v Ljubljani delovala v 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Njen začetnik, Gustav Johann Ludvik, se je rodil na današnji dan leta 1814 v Nemčiji. Kot izučen tesar je delal v nekaterih evropskih deželah, leta 1846 pa je v Ljubljani odprl tesarsko podjetje in ga postopno razširil na celotno gradbeništvo; pozneje je kupil še nekaj kamnolomov ob tržaški obali, strojne delavnice in livarne v Ljubljani ter odprl opekarno v Kosezah. Vodil je številna dela pri graditvi južne in gorenjske železnice, med drugim zgradil ljubljansko glavno pošto, sodno palačo, Kozlerjevo pivovarno, Mladiko, stavbo današnje pravne fakultete ter nekaj stanovanjskih zgradb, med temi tudi palačo župana Ivana Hribarja v Tavčarjevi ulici.
Po potresu leta 1895 so Tönniesova podjetja, ki so jih vodili že njegovi sinovi, sodelovala pri prenovi Ljubljane po Fabianijevih načrtih, postavila pa so tudi most čez Ljubljanico pri Tranči; ta je bil pozneje prestavljen v Moste in dobil ime “mrtvaški most”, po ponovni selitvi pa zdaj povezuje Prule in Krakovski nasip.
Zaradi zaslug Gustava Tönniesa pri razvoju Ljubljane so park ob Koseškem bajerju, kjer sta bili nekdaj Tönniesova opekarna in glinokop, danes pa tam stoji še takratna upravna zgradba, junija leta 2017 imenovali po njem.
—–
Ena starejših oblik sezonskega preseljevanja Slovencev na Dunaj so bili kostanjarji, ki so prihajali zlasti z velikolaškega, ribniškega in kočevskega območja. Sezona peke kostanjev je trajala od 1. oktobra do konca marca naslednjega leta. V petdesetih letih 19. stoletja je bila med približno tisoč registriranimi kostanjarji na Dunaju skoraj polovica Slovencev. Čeprav kostanjarskih hišic takrat še niso poznali, so kostanj na ulicah in trgih pekli od jutra do večera ob vsakem vremenu.
Na današnji dan leta 1895 pa je mesto s predpisom omejilo delovni čas ob nedeljah na šest ur, saj je bilo spoštovanje nedelje kot prostega dneva in dneva za versko dejavnost v tistem času še sveta stvar. Ta omejitev je povzročila pritožbe kostanjarjev – ti so pekli tudi jabolka in krompir – saj je bila prodaja ob nedeljah najboljša. Oblasti so podaljšan prodajni čas dovolile le zadnjo nedeljo pred božičem ter v parku Prater. Po koncu sezone so se slovenski kostanjarji povečini vrnili domov, ostali pa so predvsem Ribničani, ki so do naslednjega oktobra prodajali suho robo, saj so imeli nekateri svoje delavnice kar na Dunaju.
—–
VIDA LASIČ je kot študentka elektrotehnike od leta 1941 delala v radijskem sektorju Osvobodilne fronte ter od novembra istega leta do aprila 1942 sodelovala pri ilegalni radijski postaji Kričač, ki se je oglašala iz vsaj 23-ih stanovanj ali zgradb v Ljubljani; v tistem času je bil Kričač edini medij za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi.
Po prenehanju oglašanja Kričača je delala v partizanskih radijskih delavnicah, pozneje pa se je vrnila v Ljubljano ter vzpostavila radijsko zvezo med ljubljansko Osvobodilno fronto in glavnim štabom na osvobojenem ozemlju. Oktobra leta 1944 jo je gestapo odkril in zaprl, vendar kljub mučenju ni ničesar izdala. Maja leta 1945 je s sodelavci usposobila studio Radia Ljubljana, ki so ga pred umikom razdejali Nemci, in sodelovala pri oddajanju prve radijske oddaje v osvobojeni Ljubljani. Po diplomi na tehniški fakulteti leta 1948 je pri inštitutu za elektrotehniko in vakuumsko tehniko vodila poskusno proizvodnjo posebnih elektronskih elementov s področja vakuumskih tehnologij. Vida Lasič se je rodila na današnji dan leta 1920 v Zagorju ob Savi.
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Neveljaven email naslov