Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Družina švedskih podjetnikov Tönnies je v Ljubljani delovala v 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Njen začetnik, Gustav Johann Ludvik, se je rodil na današnji dan leta 1814 v Nemčiji. Kot izučen tesar je delal v nekaterih evropskih deželah, leta 1846 pa je v Ljubljani odprl tesarsko podjetje in ga postopno razširil na celotno gradbeništvo; pozneje je kupil še nekaj kamnolomov ob tržaški obali, strojne delavnice in livarne v Ljubljani ter odprl opekarno v Kosezah. Vodil je številna dela pri graditvi južne in gorenjske železnice, med drugim zgradil ljubljansko glavno pošto, sodno palačo, Kozlerjevo pivovarno, Mladiko, stavbo današnje pravne fakultete ter nekaj stanovanjskih zgradb, med temi tudi palačo župana Ivana Hribarja v Tavčarjevi ulici.
Po potresu leta 1895 so Tönniesova podjetja, ki so jih vodili že njegovi sinovi, sodelovala pri prenovi Ljubljane po Fabianijevih načrtih, postavila pa so tudi most čez Ljubljanico pri Tranči; ta je bil pozneje prestavljen v Moste in dobil ime “mrtvaški most”, po ponovni selitvi pa zdaj povezuje Prule in Krakovski nasip.
Zaradi zaslug Gustava Tönniesa pri razvoju Ljubljane so park ob Koseškem bajerju, kjer sta bili nekdaj Tönniesova opekarna in glinokop, danes pa tam stoji še takratna upravna zgradba, junija leta 2017 imenovali po njem.
—–
Ena starejših oblik sezonskega preseljevanja Slovencev na Dunaj so bili kostanjarji, ki so prihajali zlasti z velikolaškega, ribniškega in kočevskega območja. Sezona peke kostanjev je trajala od 1. oktobra do konca marca naslednjega leta. V petdesetih letih 19. stoletja je bila med približno tisoč registriranimi kostanjarji na Dunaju skoraj polovica Slovencev. Čeprav kostanjarskih hišic takrat še niso poznali, so kostanj na ulicah in trgih pekli od jutra do večera ob vsakem vremenu.
Na današnji dan leta 1895 pa je mesto s predpisom omejilo delovni čas ob nedeljah na šest ur, saj je bilo spoštovanje nedelje kot prostega dneva in dneva za versko dejavnost v tistem času še sveta stvar. Ta omejitev je povzročila pritožbe kostanjarjev – ti so pekli tudi jabolka in krompir – saj je bila prodaja ob nedeljah najboljša. Oblasti so podaljšan prodajni čas dovolile le zadnjo nedeljo pred božičem ter v parku Prater. Po koncu sezone so se slovenski kostanjarji povečini vrnili domov, ostali pa so predvsem Ribničani, ki so do naslednjega oktobra prodajali suho robo, saj so imeli nekateri svoje delavnice kar na Dunaju.
—–
VIDA LASIČ je kot študentka elektrotehnike od leta 1941 delala v radijskem sektorju Osvobodilne fronte ter od novembra istega leta do aprila 1942 sodelovala pri ilegalni radijski postaji Kričač, ki se je oglašala iz vsaj 23-ih stanovanj ali zgradb v Ljubljani; v tistem času je bil Kričač edini medij za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi.
Po prenehanju oglašanja Kričača je delala v partizanskih radijskih delavnicah, pozneje pa se je vrnila v Ljubljano ter vzpostavila radijsko zvezo med ljubljansko Osvobodilno fronto in glavnim štabom na osvobojenem ozemlju. Oktobra leta 1944 jo je gestapo odkril in zaprl, vendar kljub mučenju ni ničesar izdala. Maja leta 1945 je s sodelavci usposobila studio Radia Ljubljana, ki so ga pred umikom razdejali Nemci, in sodelovala pri oddajanju prve radijske oddaje v osvobojeni Ljubljani. Po diplomi na tehniški fakulteti leta 1948 je pri inštitutu za elektrotehniko in vakuumsko tehniko vodila poskusno proizvodnjo posebnih elektronskih elementov s področja vakuumskih tehnologij. Vida Lasič se je rodila na današnji dan leta 1920 v Zagorju ob Savi.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Družina švedskih podjetnikov Tönnies je v Ljubljani delovala v 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Njen začetnik, Gustav Johann Ludvik, se je rodil na današnji dan leta 1814 v Nemčiji. Kot izučen tesar je delal v nekaterih evropskih deželah, leta 1846 pa je v Ljubljani odprl tesarsko podjetje in ga postopno razširil na celotno gradbeništvo; pozneje je kupil še nekaj kamnolomov ob tržaški obali, strojne delavnice in livarne v Ljubljani ter odprl opekarno v Kosezah. Vodil je številna dela pri graditvi južne in gorenjske železnice, med drugim zgradil ljubljansko glavno pošto, sodno palačo, Kozlerjevo pivovarno, Mladiko, stavbo današnje pravne fakultete ter nekaj stanovanjskih zgradb, med temi tudi palačo župana Ivana Hribarja v Tavčarjevi ulici.
Po potresu leta 1895 so Tönniesova podjetja, ki so jih vodili že njegovi sinovi, sodelovala pri prenovi Ljubljane po Fabianijevih načrtih, postavila pa so tudi most čez Ljubljanico pri Tranči; ta je bil pozneje prestavljen v Moste in dobil ime “mrtvaški most”, po ponovni selitvi pa zdaj povezuje Prule in Krakovski nasip.
Zaradi zaslug Gustava Tönniesa pri razvoju Ljubljane so park ob Koseškem bajerju, kjer sta bili nekdaj Tönniesova opekarna in glinokop, danes pa tam stoji še takratna upravna zgradba, junija leta 2017 imenovali po njem.
—–
Ena starejših oblik sezonskega preseljevanja Slovencev na Dunaj so bili kostanjarji, ki so prihajali zlasti z velikolaškega, ribniškega in kočevskega območja. Sezona peke kostanjev je trajala od 1. oktobra do konca marca naslednjega leta. V petdesetih letih 19. stoletja je bila med približno tisoč registriranimi kostanjarji na Dunaju skoraj polovica Slovencev. Čeprav kostanjarskih hišic takrat še niso poznali, so kostanj na ulicah in trgih pekli od jutra do večera ob vsakem vremenu.
Na današnji dan leta 1895 pa je mesto s predpisom omejilo delovni čas ob nedeljah na šest ur, saj je bilo spoštovanje nedelje kot prostega dneva in dneva za versko dejavnost v tistem času še sveta stvar. Ta omejitev je povzročila pritožbe kostanjarjev – ti so pekli tudi jabolka in krompir – saj je bila prodaja ob nedeljah najboljša. Oblasti so podaljšan prodajni čas dovolile le zadnjo nedeljo pred božičem ter v parku Prater. Po koncu sezone so se slovenski kostanjarji povečini vrnili domov, ostali pa so predvsem Ribničani, ki so do naslednjega oktobra prodajali suho robo, saj so imeli nekateri svoje delavnice kar na Dunaju.
—–
VIDA LASIČ je kot študentka elektrotehnike od leta 1941 delala v radijskem sektorju Osvobodilne fronte ter od novembra istega leta do aprila 1942 sodelovala pri ilegalni radijski postaji Kričač, ki se je oglašala iz vsaj 23-ih stanovanj ali zgradb v Ljubljani; v tistem času je bil Kričač edini medij za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi.
Po prenehanju oglašanja Kričača je delala v partizanskih radijskih delavnicah, pozneje pa se je vrnila v Ljubljano ter vzpostavila radijsko zvezo med ljubljansko Osvobodilno fronto in glavnim štabom na osvobojenem ozemlju. Oktobra leta 1944 jo je gestapo odkril in zaprl, vendar kljub mučenju ni ničesar izdala. Maja leta 1945 je s sodelavci usposobila studio Radia Ljubljana, ki so ga pred umikom razdejali Nemci, in sodelovala pri oddajanju prve radijske oddaje v osvobojeni Ljubljani. Po diplomi na tehniški fakulteti leta 1948 je pri inštitutu za elektrotehniko in vakuumsko tehniko vodila poskusno proizvodnjo posebnih elektronskih elementov s področja vakuumskih tehnologij. Vida Lasič se je rodila na današnji dan leta 1920 v Zagorju ob Savi.
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov