Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOHANNN CASPAR WAGINGER sodi med najpomembnejše slikarje, ki so v začetku 18. stoletja delovali na Štajerskem. Najstarejši znani podatek o njem je iz Voraua na avstrijskem Štajerskem, kjer je slikal v samostanski cerkvi. Vsa njegova znana dela razen te slikarije so na Slovenskem. Leta 1708 je poslikal veliko dvorano v dvorcu Dornava s “Herkulovo zgodbo”, nato je slikal v cerkvah v Podčetrtku in na Pesku v Slakah, njegovo delo je tudi Alegorija petih čutov v gradu Brežice. Znani opus Johanna Casparja Wagingerja je slogovno homogena celota: njegove freske vedno sestavljata bogat arhitekturno-dekorativni okvir in monumentalna figuralika, na osrednjem polju naslikana z intenzivnimi barvami.
Kmetijski strokovnjak in zadružni delavec TONE BANTAN je napisal prvo slovensko knjigo o kmetijskem strojništvu. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti na Marnem pri Dolu pri Hrastniku. Kmetijsko šolo v Mariboru je končal pred drugo svetovno vojno, po njej pa je diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Delal je pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani in vodil kmetijsko zadrugo v Trbovljah, posvečal pa se je predvsem posodabljanju kmetijske proizvodnje. Knjiga Toneta Bantana “Kmetijski stroji in orodja” je zaradi izvirnega izrazoslovja cenjena še danes.
—–
Zgodovinar VASILIJ MELIK je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1943 diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Po vojni je delal kot prevajalec pri jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug, kot pomočnik arhivarja v Mestnem arhivu Ljubljane, kot bibliotekar v Slovanski knjižnici ter predavatelj gospodarske zgodovine na ekonomski fakulteti. Leta 1959 je doktoriral in nato predaval na filozofski fakulteti, od leta 1974 kot redni profesor za slovensko in jugoslovansko zgodovino do začetka prve svetovne vojne; dvakrat je bil tudi dekan filozofske fakultete in počaščen z nazivom “zaslužni profesor”.
Med drugim je raziskoval tudi gospodarska, družbena in kulturnozgodovinska vprašanja, pisal o širših avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinskih temah in posegal še v srednji vek ter v čas po prvi svetovni vojni. Sodeloval je tudi pri številnih mednarodnih projektih. Leta 1991 je v Avstriji prejel prestižno Gindelyjevo nagrado, leto pozneje pa avstrijski častni križec za znanost in umetnost. Doma je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Akademik Vasilij Melik se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 70-imi leti se je v Dornberku rodil arheolog ZORKO HAREJ. Leta 1972 je diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1983 pa je bil ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici. Raziskoval je zlasti najdišča bakrene dobe na Ljubljanskem barju in redno objavljal razprave o tem v strokovnih publikacijah. Zorko Harej je med drugim izdal tudi študijo “Čas koliščarjev z ljubljanskega Barja”.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOHANNN CASPAR WAGINGER sodi med najpomembnejše slikarje, ki so v začetku 18. stoletja delovali na Štajerskem. Najstarejši znani podatek o njem je iz Voraua na avstrijskem Štajerskem, kjer je slikal v samostanski cerkvi. Vsa njegova znana dela razen te slikarije so na Slovenskem. Leta 1708 je poslikal veliko dvorano v dvorcu Dornava s “Herkulovo zgodbo”, nato je slikal v cerkvah v Podčetrtku in na Pesku v Slakah, njegovo delo je tudi Alegorija petih čutov v gradu Brežice. Znani opus Johanna Casparja Wagingerja je slogovno homogena celota: njegove freske vedno sestavljata bogat arhitekturno-dekorativni okvir in monumentalna figuralika, na osrednjem polju naslikana z intenzivnimi barvami.
Kmetijski strokovnjak in zadružni delavec TONE BANTAN je napisal prvo slovensko knjigo o kmetijskem strojništvu. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti na Marnem pri Dolu pri Hrastniku. Kmetijsko šolo v Mariboru je končal pred drugo svetovno vojno, po njej pa je diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Delal je pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani in vodil kmetijsko zadrugo v Trbovljah, posvečal pa se je predvsem posodabljanju kmetijske proizvodnje. Knjiga Toneta Bantana “Kmetijski stroji in orodja” je zaradi izvirnega izrazoslovja cenjena še danes.
—–
Zgodovinar VASILIJ MELIK je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1943 diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Po vojni je delal kot prevajalec pri jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug, kot pomočnik arhivarja v Mestnem arhivu Ljubljane, kot bibliotekar v Slovanski knjižnici ter predavatelj gospodarske zgodovine na ekonomski fakulteti. Leta 1959 je doktoriral in nato predaval na filozofski fakulteti, od leta 1974 kot redni profesor za slovensko in jugoslovansko zgodovino do začetka prve svetovne vojne; dvakrat je bil tudi dekan filozofske fakultete in počaščen z nazivom “zaslužni profesor”.
Med drugim je raziskoval tudi gospodarska, družbena in kulturnozgodovinska vprašanja, pisal o širših avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinskih temah in posegal še v srednji vek ter v čas po prvi svetovni vojni. Sodeloval je tudi pri številnih mednarodnih projektih. Leta 1991 je v Avstriji prejel prestižno Gindelyjevo nagrado, leto pozneje pa avstrijski častni križec za znanost in umetnost. Doma je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Akademik Vasilij Melik se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 70-imi leti se je v Dornberku rodil arheolog ZORKO HAREJ. Leta 1972 je diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1983 pa je bil ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici. Raziskoval je zlasti najdišča bakrene dobe na Ljubljanskem barju in redno objavljal razprave o tem v strokovnih publikacijah. Zorko Harej je med drugim izdal tudi študijo “Čas koliščarjev z ljubljanskega Barja”.
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov