Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Luka Mislej, Ivan Trinko Zamejski, potres na Koroškem
Na današnji dan leta 1348 je Ziljsko dolino na Koroškem prizadel zelo močan potres; bila je nedelja in zemlja se je stresla okoli pete ure popoldne. Kronisti tistega časa so na široko opisovali grozo in razdejanje, ki ju je povzročil. Najhuje je bilo v Ziljski dolini: podor s pobočij Dobrača – te rane so dobro vidne še dandanes – je zajezil Ziljo in ta je poplavila dolino 30 metrov visoko. Pod vodo je bilo najmanj 17 vasi; vsi prebivalci in živina so se utopili v visoki vodi. Cerkveni zvonovi so zvonili sami od sebe, razdejanih je bilo 26 mest in več kot 40 gradov; ti so se na hribih in gričih ob Dravi in Zilji rušili kot bi bili iz papirja.
Najhuje je bilo v Beljaku, kjer so se – razen nekaj lesenih koč – sesule skoraj vse hiše. Največ ljudi je izgubilo življenje v cerkvi med popoldansko službo božjo, razdejanje pa je bilo še večje, saj so kmalu po potresu izbruhnili še požari. Ta potres pred 671-imi leti z žariščem v okolici Beljaka ,je bilo čutiti na skoraj treh četrtinah današnje Slovenije, v zgornji dolini Save in v zgornjem delu Posočja pa je imel moč med 9. in 10. stopnjo po evropski lestvici.
—–
V drugi polovici 17. stoletja se je rodil kamnosek LUKA MISLEJ. V Ljubljani je prvič omenjen leta 1694 kot vodja kamnoseške delavnice. Vanjo je privabil pomembne italijanske umetnike Angela Pozza, Contierija in Francesca Robba. Robba se je leta 1722 poročil z Mislejevo hčerko in po njegovi smrti prevzel delavnico. Mislejeva kamnoseška delavnica je sodelovala pri uresničevanju večine pomembnejših kiparskih del v začetku 18. stoletja v Ljubljani. Med najbolj znanimi je semeniški portal z dvema atlantoma.
—–
Narodni buditelj, pesnik in pripovednik, monsignor IVAN TRINKO ZAMEJSKI se je rodil na današnji dan leta 1863 v Spodnjem Trčmunu v Beneški Sloveniji, v gorski vasici na jugozahodnem pobočju Matajurja. Bil je profesor matematike in prirodoslovja v videmskem nadškofijskem semenišču, pozneje pa je postal njegov prefekt. Študiral je še filozofijo, ruščino, poljščino in češčino. Od leta 1889 je predaval filozofijo in italijanščino na gimnaziji in kmalu prevzel še stólico filozofije na liceju, ki jo je obdržal do upokojitve leta 1942.
Ivan Trinko je pisal pesmi in jih objavljal v Ljubljanskem zvonu in drugih slovenskih revijah, leta 1897 pa jih je izdal v knjižni obliki v Gorici. Pesmi so neposredno nagovarjale slovenske rojake. V besedilu “Naši paglavci”, ki je izšlo v Gorici leta 1929, je bralcem bolje približal razmere, v katerih so živeli Slovenci v benečanskih hribovskih vaseh. Podobno je v zemljepisnih zapiskih prikazal življenje v Reziji in nadiških dolinah. Pisal je tudi znanstvene eseje ter spomenice in politične dokumente, v katerih se je zavzemal za pravice beneških Slovencev.
Zaradi neutrudnega prizadevanja za ohranitev nacionalnih značilnosti rojakov se je monsignorja Trinka oprijel vzdevek “oče Beneških Slovencev”, saj jim je znal vliti samozavest in ponos pripadnosti. Ivan Trinko je kot posrednik med slovensko in italijansko literaturo prevajal Prešerna, izdal slovnico slovenskega jezika v italijanščini ter napisal tudi več poljudnoznanstvenih razprav.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Luka Mislej, Ivan Trinko Zamejski, potres na Koroškem
Na današnji dan leta 1348 je Ziljsko dolino na Koroškem prizadel zelo močan potres; bila je nedelja in zemlja se je stresla okoli pete ure popoldne. Kronisti tistega časa so na široko opisovali grozo in razdejanje, ki ju je povzročil. Najhuje je bilo v Ziljski dolini: podor s pobočij Dobrača – te rane so dobro vidne še dandanes – je zajezil Ziljo in ta je poplavila dolino 30 metrov visoko. Pod vodo je bilo najmanj 17 vasi; vsi prebivalci in živina so se utopili v visoki vodi. Cerkveni zvonovi so zvonili sami od sebe, razdejanih je bilo 26 mest in več kot 40 gradov; ti so se na hribih in gričih ob Dravi in Zilji rušili kot bi bili iz papirja.
Najhuje je bilo v Beljaku, kjer so se – razen nekaj lesenih koč – sesule skoraj vse hiše. Največ ljudi je izgubilo življenje v cerkvi med popoldansko službo božjo, razdejanje pa je bilo še večje, saj so kmalu po potresu izbruhnili še požari. Ta potres pred 671-imi leti z žariščem v okolici Beljaka ,je bilo čutiti na skoraj treh četrtinah današnje Slovenije, v zgornji dolini Save in v zgornjem delu Posočja pa je imel moč med 9. in 10. stopnjo po evropski lestvici.
—–
V drugi polovici 17. stoletja se je rodil kamnosek LUKA MISLEJ. V Ljubljani je prvič omenjen leta 1694 kot vodja kamnoseške delavnice. Vanjo je privabil pomembne italijanske umetnike Angela Pozza, Contierija in Francesca Robba. Robba se je leta 1722 poročil z Mislejevo hčerko in po njegovi smrti prevzel delavnico. Mislejeva kamnoseška delavnica je sodelovala pri uresničevanju večine pomembnejših kiparskih del v začetku 18. stoletja v Ljubljani. Med najbolj znanimi je semeniški portal z dvema atlantoma.
—–
Narodni buditelj, pesnik in pripovednik, monsignor IVAN TRINKO ZAMEJSKI se je rodil na današnji dan leta 1863 v Spodnjem Trčmunu v Beneški Sloveniji, v gorski vasici na jugozahodnem pobočju Matajurja. Bil je profesor matematike in prirodoslovja v videmskem nadškofijskem semenišču, pozneje pa je postal njegov prefekt. Študiral je še filozofijo, ruščino, poljščino in češčino. Od leta 1889 je predaval filozofijo in italijanščino na gimnaziji in kmalu prevzel še stólico filozofije na liceju, ki jo je obdržal do upokojitve leta 1942.
Ivan Trinko je pisal pesmi in jih objavljal v Ljubljanskem zvonu in drugih slovenskih revijah, leta 1897 pa jih je izdal v knjižni obliki v Gorici. Pesmi so neposredno nagovarjale slovenske rojake. V besedilu “Naši paglavci”, ki je izšlo v Gorici leta 1929, je bralcem bolje približal razmere, v katerih so živeli Slovenci v benečanskih hribovskih vaseh. Podobno je v zemljepisnih zapiskih prikazal življenje v Reziji in nadiških dolinah. Pisal je tudi znanstvene eseje ter spomenice in politične dokumente, v katerih se je zavzemal za pravice beneških Slovencev.
Zaradi neutrudnega prizadevanja za ohranitev nacionalnih značilnosti rojakov se je monsignorja Trinka oprijel vzdevek “oče Beneških Slovencev”, saj jim je znal vliti samozavest in ponos pripadnosti. Ivan Trinko je kot posrednik med slovensko in italijansko literaturo prevajal Prešerna, izdal slovnico slovenskega jezika v italijanščini ter napisal tudi več poljudnoznanstvenih razprav.
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov