Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Simon Sodja, Lev Svetek, Boris Majer
Maistrov borec SIMON SODJA se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Blejski Dobravi. Pri sedemnajstih letih je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in bil na italijanski fronti tudi ranjen. Oktobra leta 1918 se je pridružil borcem za severno mejo in bil najprej v enoti, ki je branila karavanški železniški predor v Podrožci ter potem v Velikovcu in Pliberku – tam je bil tudi ranjen. Na Koroškem je ostal devet mesecev, dokler razmejitvena komisija ni končala dela. Po nekaj mesecih, ki jih je preživel doma, je moral še za devet mesecev v vojsko Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kmalu po začetku druge svetovne vojne se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, leta 1943 pa je postal član krajevnega odbora Osvobodilne fronte. Po koncu vojne se je zaposlil v jeseniški železarni in delal v njej do upokojitve. Umrl je star 103 leta.
Zadnji izmed približno 3600 Maistrovih borcev za severno mejo in častni občan Jesenic Simon Sodja je prejel številna odlikovanja, leta 1999 tudi najvišje državno odlikovanje »zlati častni znak svobode Republike Slovenije«. Z njim je predsednik države simbolično odlikoval Maistrove borce za domoljubna dejanja v bojih za severno mejo ob koncu prve svetovne vojne, ko so položili temelje slovenski državnosti.
—–
LEV SVETEK je obiskoval konservatorij, leta 1938 pa je doktoriral iz prava in se zaposlil v sodstvu. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je odšel v partizane. Med drugim je sodeloval na Kočevskem zboru odposlancev ter na prvem kongresu pravnikov partizanov na Suhorju nad Metliko. Po osvoboditvi je bil med drugim docent na pravni fakulteti v Ljubljani, pravni svetnik pri ministrstvu za delo, vodstveni delavec Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ter sodnik na sodišču združenega dela. Uveljavil se je kot strokovnjak za delovno pravo in socialno varnost, še posebno na področju meddržavnega urejanja socialnega zavarovanja. O teh vprašanjih je v oddajah našega radia več desetletij z nasveti pomagal več tisoč zdomcem in izseljencem.
V Svetkov umetniški opus sodi ljubezenska in partizanska lirika, sodeloval pa je tudi z glasbeniki. Napisal je besedila za več kot sedemsto zborovskih in narodno-zabavnih pesmi, operet in popevk – njegova Mandolina je zmagala na 1. festivalu Slovenska popevka na Bledu leta 1962 – ter partizanskih pesmi. Med temi je tudi »Vstajenje Primorske« na glasbo Rada Simonitija; pesem, ki je nastala med osvobajanjem Primorske, so razglasili za primorsko himno. Lev Svetek se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gornjem Logatcu.
—–
Filozof in politik BORIS MAJER je leta 1941 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil v italijanskih taboriščih in pri partizanih. Pozneje je bil med drugim urednik in direktor Cankarjeve založbe ter profesor filozofije na klasični in poljanski gimnaziji ter na učiteljišču v Ljubljani. Leta 1968 je doktoriral in pozneje postal profesor na filozofski fakulteti. Bil je član najvišjih vodstev Zveze komnistov Slovenije, organiziral in vodil je tudi Inštitut za marksistične študije (zdaj Filozofski inštitut) Znastvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V svojih delih se je ukvarjal z glavnimi tokovi evropske filozofije 20. stoletja in njihovim medsebojnim vplivom ter posebej preučeval Marxovo teorijo odtujitve glede na različne politične sisteme. Leta 1975 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Odlikovan je bil z redom dela z zlatim vencem ter z redom republike z zlatim vencem. Boris Majer se je rodil na današnji dan pred sto leti na Colu.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Simon Sodja, Lev Svetek, Boris Majer
Maistrov borec SIMON SODJA se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Blejski Dobravi. Pri sedemnajstih letih je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in bil na italijanski fronti tudi ranjen. Oktobra leta 1918 se je pridružil borcem za severno mejo in bil najprej v enoti, ki je branila karavanški železniški predor v Podrožci ter potem v Velikovcu in Pliberku – tam je bil tudi ranjen. Na Koroškem je ostal devet mesecev, dokler razmejitvena komisija ni končala dela. Po nekaj mesecih, ki jih je preživel doma, je moral še za devet mesecev v vojsko Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kmalu po začetku druge svetovne vojne se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, leta 1943 pa je postal član krajevnega odbora Osvobodilne fronte. Po koncu vojne se je zaposlil v jeseniški železarni in delal v njej do upokojitve. Umrl je star 103 leta.
Zadnji izmed približno 3600 Maistrovih borcev za severno mejo in častni občan Jesenic Simon Sodja je prejel številna odlikovanja, leta 1999 tudi najvišje državno odlikovanje »zlati častni znak svobode Republike Slovenije«. Z njim je predsednik države simbolično odlikoval Maistrove borce za domoljubna dejanja v bojih za severno mejo ob koncu prve svetovne vojne, ko so položili temelje slovenski državnosti.
—–
LEV SVETEK je obiskoval konservatorij, leta 1938 pa je doktoriral iz prava in se zaposlil v sodstvu. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je odšel v partizane. Med drugim je sodeloval na Kočevskem zboru odposlancev ter na prvem kongresu pravnikov partizanov na Suhorju nad Metliko. Po osvoboditvi je bil med drugim docent na pravni fakulteti v Ljubljani, pravni svetnik pri ministrstvu za delo, vodstveni delavec Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ter sodnik na sodišču združenega dela. Uveljavil se je kot strokovnjak za delovno pravo in socialno varnost, še posebno na področju meddržavnega urejanja socialnega zavarovanja. O teh vprašanjih je v oddajah našega radia več desetletij z nasveti pomagal več tisoč zdomcem in izseljencem.
V Svetkov umetniški opus sodi ljubezenska in partizanska lirika, sodeloval pa je tudi z glasbeniki. Napisal je besedila za več kot sedemsto zborovskih in narodno-zabavnih pesmi, operet in popevk – njegova Mandolina je zmagala na 1. festivalu Slovenska popevka na Bledu leta 1962 – ter partizanskih pesmi. Med temi je tudi »Vstajenje Primorske« na glasbo Rada Simonitija; pesem, ki je nastala med osvobajanjem Primorske, so razglasili za primorsko himno. Lev Svetek se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gornjem Logatcu.
—–
Filozof in politik BORIS MAJER je leta 1941 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil v italijanskih taboriščih in pri partizanih. Pozneje je bil med drugim urednik in direktor Cankarjeve založbe ter profesor filozofije na klasični in poljanski gimnaziji ter na učiteljišču v Ljubljani. Leta 1968 je doktoriral in pozneje postal profesor na filozofski fakulteti. Bil je član najvišjih vodstev Zveze komnistov Slovenije, organiziral in vodil je tudi Inštitut za marksistične študije (zdaj Filozofski inštitut) Znastvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V svojih delih se je ukvarjal z glavnimi tokovi evropske filozofije 20. stoletja in njihovim medsebojnim vplivom ter posebej preučeval Marxovo teorijo odtujitve glede na različne politične sisteme. Leta 1975 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Odlikovan je bil z redom dela z zlatim vencem ter z redom republike z zlatim vencem. Boris Majer se je rodil na današnji dan pred sto leti na Colu.
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov