Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matija Benčan, Julij Slapšak, Pino Mlakar, Marko Švabič
Učitelj telesne kulture MATIJA BENČÁN velja za začetnika tekmovalne rokoborbe in dviganja uteži pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1866 v Ljubljani. Kot član ljubljanskega Sokola je leta 1890 postal prvi slovenski poklicni društveni učitelj in načelnik. Ko je češka sokolska zveza ob telovadnih razpisala še samostojna tekmovanja v borilnih veščinah, je leta 1891 nastopil v Pragi in zmagal v borilnem metanju, začetni obliki rokoborbe. Od leta 1893 je Matija Benčan deloval v Celju in se tam ukvarjal tudi z atletiko.
—–
Pisatelj JULIJ SLAPŠAK, po poklicu učitelj, je pisal predvsem mladinsko prozo in jo objavljal v revijah Angelček, Vrtec in Zvonček. Med estetsko bolj izdelanimi besedili je zgodovinska povest “Turki pred svetim Tilnom”. V letih od 1909 do 13 je napisal tudi “Spise Mišjakovega Julčka” – šest zvezkov z 31-imi krajšimi in daljšimi besedili. Pisal je tudi pedagoške in druge strokovne članke ter prevajal. Julij Slapšak se je rodil na današnji dan leta 1874 v Rogačícah na Dolenjskem.
—–
Na današnji dan leta 1907 se je v Novem mestu rodil baletni plesalec, koreograf in pedagog PINO MLAKAR. Na ljubljanski univerzi je študiral matematiko, fiziko in kemijo, se krajši čas ukvarjal s slikarstvom, nato pa se je popolnoma posvetil baletni umetnosti. Med študijem na Koreografskem inštitutu v Hamburgu je spoznal svojo poznejšo soprogo Mario Luiso Pio Beatrice Scholz, s katero sta več kot sedem desetletij delila življenjsko in umetniško pot. Po baletnem ustvarjanju ju je poznala vsa Evropa, koreografski opus, ki sta ga zapustila, pa obsega petdeset baletov, med njimi dvanajst celovečernih. Od teh sta najbolj znana »Vrag na Vasi« in »Lok«; narejena sta bila le za dva plesalca. Slednji je bil zanj in za soprogo Pio njuna življenjska izpoved in najbolj uspela plesna stvaritev. Po koncu druge svetovne vojne sta v Sloveniji postavila profesionalne temelje ljubljanskega baleta in ustanovila baletno šolo, Pino Mlakar pa je petindvajset let kot redni profesor poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Za svoje delo je med drugim trikrat prejel Prešernovo nagrado in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, postal pa je tudi častni meščan Ljubljane in Novega mesta.
—–
Pisatelj MARKO ŠVABIČ je na ljubljanski filozofski fakulteti študiral primerjalno književnost, nato pa postal svobodni književnik. Bil je član uredništev Tribune in Problemov ter sodelavec skupin OHO in Katalog. Napisal je dramo “Odrska pripoved o Mladem Junaku” in dve radijski igri, uveljavil pa se je predvsem s krajšo prozo. Besedila so jezikovno in fabulativno izvirna in eksperimentalna. Izhajal je iz modernistične poetike in pri tem uporabljal najrazličnejše izrazne možnosti: lingvizem, reizem, ludizem, modernizirani tok zavesti in notranji monolog. Prevladuje sanjski svet, v katerega vdirajo drobci prepoznavne resničnosti; značilni so sarkazem, ironija in parodija.
Na različnih natečajih je bil nagrajen za svoje kratke zgodbe, radijsko igro in filmski scenarij, za prvo knjigo “Sonce,sonce,sonce” pa je leta 1972 dobil nagrado beograjskega časopisa Mladost, ki je bila takrat najpomembnejša jugoslovanska nagrada za mlade literate. Med njegova dela sodijo še knjige Poet in polis, Črna luknja in Bitka proti prahu, z zbirko Ljubavne povesti pa se uvršča med predhodnike naše postmodernistične proze. Marko Švabič se je rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Ljubljani.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Matija Benčan, Julij Slapšak, Pino Mlakar, Marko Švabič
Učitelj telesne kulture MATIJA BENČÁN velja za začetnika tekmovalne rokoborbe in dviganja uteži pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1866 v Ljubljani. Kot član ljubljanskega Sokola je leta 1890 postal prvi slovenski poklicni društveni učitelj in načelnik. Ko je češka sokolska zveza ob telovadnih razpisala še samostojna tekmovanja v borilnih veščinah, je leta 1891 nastopil v Pragi in zmagal v borilnem metanju, začetni obliki rokoborbe. Od leta 1893 je Matija Benčan deloval v Celju in se tam ukvarjal tudi z atletiko.
—–
Pisatelj JULIJ SLAPŠAK, po poklicu učitelj, je pisal predvsem mladinsko prozo in jo objavljal v revijah Angelček, Vrtec in Zvonček. Med estetsko bolj izdelanimi besedili je zgodovinska povest “Turki pred svetim Tilnom”. V letih od 1909 do 13 je napisal tudi “Spise Mišjakovega Julčka” – šest zvezkov z 31-imi krajšimi in daljšimi besedili. Pisal je tudi pedagoške in druge strokovne članke ter prevajal. Julij Slapšak se je rodil na današnji dan leta 1874 v Rogačícah na Dolenjskem.
—–
Na današnji dan leta 1907 se je v Novem mestu rodil baletni plesalec, koreograf in pedagog PINO MLAKAR. Na ljubljanski univerzi je študiral matematiko, fiziko in kemijo, se krajši čas ukvarjal s slikarstvom, nato pa se je popolnoma posvetil baletni umetnosti. Med študijem na Koreografskem inštitutu v Hamburgu je spoznal svojo poznejšo soprogo Mario Luiso Pio Beatrice Scholz, s katero sta več kot sedem desetletij delila življenjsko in umetniško pot. Po baletnem ustvarjanju ju je poznala vsa Evropa, koreografski opus, ki sta ga zapustila, pa obsega petdeset baletov, med njimi dvanajst celovečernih. Od teh sta najbolj znana »Vrag na Vasi« in »Lok«; narejena sta bila le za dva plesalca. Slednji je bil zanj in za soprogo Pio njuna življenjska izpoved in najbolj uspela plesna stvaritev. Po koncu druge svetovne vojne sta v Sloveniji postavila profesionalne temelje ljubljanskega baleta in ustanovila baletno šolo, Pino Mlakar pa je petindvajset let kot redni profesor poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Za svoje delo je med drugim trikrat prejel Prešernovo nagrado in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, postal pa je tudi častni meščan Ljubljane in Novega mesta.
—–
Pisatelj MARKO ŠVABIČ je na ljubljanski filozofski fakulteti študiral primerjalno književnost, nato pa postal svobodni književnik. Bil je član uredništev Tribune in Problemov ter sodelavec skupin OHO in Katalog. Napisal je dramo “Odrska pripoved o Mladem Junaku” in dve radijski igri, uveljavil pa se je predvsem s krajšo prozo. Besedila so jezikovno in fabulativno izvirna in eksperimentalna. Izhajal je iz modernistične poetike in pri tem uporabljal najrazličnejše izrazne možnosti: lingvizem, reizem, ludizem, modernizirani tok zavesti in notranji monolog. Prevladuje sanjski svet, v katerega vdirajo drobci prepoznavne resničnosti; značilni so sarkazem, ironija in parodija.
Na različnih natečajih je bil nagrajen za svoje kratke zgodbe, radijsko igro in filmski scenarij, za prvo knjigo “Sonce,sonce,sonce” pa je leta 1972 dobil nagrado beograjskega časopisa Mladost, ki je bila takrat najpomembnejša jugoslovanska nagrada za mlade literate. Med njegova dela sodijo še knjige Poet in polis, Črna luknja in Bitka proti prahu, z zbirko Ljubavne povesti pa se uvršča med predhodnike naše postmodernistične proze. Marko Švabič se je rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Ljubljani.
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov