Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Josipš Jurčič, Josip Murn, France Magajna, Franc Hribar
Eden najboljših slovenskih pripovednikov JOSIP JURČIČ je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi, v skladu z domačimi mislimi in na podlagi domačega življenja. Njegovo pisateljsko delo obsega med drugim povesti Jurij Kozjak, Domen, Tihotapec in Sosedov sin, romane Deseti brat (to je prvi slovenski roman), Cvet in sad, Lepa Vida in Rokovnjači ter drami Tugomer in Veronika Deseniška.
Napisal je tudi veliko političnih člankov in podlistkov. Tako kot njegovo literarno delo so prežeti z ljubeznijo do slovenskega naroda. Jurčič je pomembno prispeval k oblikovanju naše pripovedne proze in jo razširil po tematsko-motivni in oblikovalni plati. Njegovo pripovedništvo je ostalo po večini v mejah romantične in poromantične slogovne usmerjenosti, vendar je sprejelo številne realistične slogovne prvine. Josip Jurčič se je rodil na današnji dan leta 1844 na Muljavi pri Stični.
—–
Med štirimi vélikimi slovenske moderne je bil tudi pesnik JOSIP MURN ALEKSANDROV. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani, umrl je leta 1901, star komaj 22 let. V zelo skromnih razmerah je maturiral na ljubljanski gimnaziji in nato študiral na eksportni akademiji na Dunaju in pravo v Pragi, vendar je moral zaradi pomanjkanja denarja študij opustiti. Pesniti je začel v gimnaziji, v zrelejši dobi pa je pisal novoromantično stilizirane pesmi v ljudskem oziroma kmečkem tonu. Odlikujejo se z mojstrskim izražanjem čustev, pristnim ljudskim izrazom in krhkim osebnim ritmom.
Zaradi neobremenjenosti s tendencioznostjo in aktualizmi velja Josip Murn Aleksandrov za najčistejšega lirika slovenske književnosti. Manj izraziti, čeprav literarnozgodovinsko zanimivi so tudi njegovi lirične črtice in podlistki, ki sodijo v okvir razvojnih prizadevanj slovenske proze na poti od realizma 19. stoletja k modernističnim oblikam.
—–
Sadjar, časnikar in pisatelj FRANCE MAGAJNA je po končani kmetijski šoli leta 1913 emigriral v Združene države Amerike, kjer je sprva delal na farmah in v rudnikih ter dopisoval v slovenske izseljenske liste. Leta 1922 se je vrnil v domovino, kmetoval, napisal nekaj povesti ter dopisoval v izseljensko in domače časopisje. Izdal je tudi dve knjigi humoristične proze “Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih”. Rodil se je na današnji dan 1895 v Gornjih Vrémah pri Sežani.
—–
Zdravnik FRANC HRIBAR je leta 1924 diplomiral na Dunaju. Po nekajletnem službovanju v Ljubljani na Inštitutu za anatomijo medicinske fakultete in na Higienskem zavodu se je na Dunaju specializiral za patologijo. Nato je bil vodja prosekture v mariborski splošni bolnišnici in njen ravnatelj, leta 1940 pa je postal prvi redni profesor za patologijo in predstojnik katedre ter inštituta za patologijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Iz neustrezne prosekture ljubljanske splošne bolnišnice je organiziral univerzitetni inštitut in pripravil učne pripomočke.
Pri razvoju patologije pri nas je opravil pionirsko delo, jo uveljavil kot temelj klinične medicine ter z dolgoletnim pedagoškim delom bistveno prispeval k dobri medicinski izobrazbi slovenskih zdravnikov. Napisal je prvi slovenski učbenik patologije, ki je hkrati tudi pomemben prispevek k medicinski terminologiji. Franc Hribar se je rodil na današnji dan leta 1895 v Lípljah pri Kamniku.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Josipš Jurčič, Josip Murn, France Magajna, Franc Hribar
Eden najboljših slovenskih pripovednikov JOSIP JURČIČ je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi, v skladu z domačimi mislimi in na podlagi domačega življenja. Njegovo pisateljsko delo obsega med drugim povesti Jurij Kozjak, Domen, Tihotapec in Sosedov sin, romane Deseti brat (to je prvi slovenski roman), Cvet in sad, Lepa Vida in Rokovnjači ter drami Tugomer in Veronika Deseniška.
Napisal je tudi veliko političnih člankov in podlistkov. Tako kot njegovo literarno delo so prežeti z ljubeznijo do slovenskega naroda. Jurčič je pomembno prispeval k oblikovanju naše pripovedne proze in jo razširil po tematsko-motivni in oblikovalni plati. Njegovo pripovedništvo je ostalo po večini v mejah romantične in poromantične slogovne usmerjenosti, vendar je sprejelo številne realistične slogovne prvine. Josip Jurčič se je rodil na današnji dan leta 1844 na Muljavi pri Stični.
—–
Med štirimi vélikimi slovenske moderne je bil tudi pesnik JOSIP MURN ALEKSANDROV. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani, umrl je leta 1901, star komaj 22 let. V zelo skromnih razmerah je maturiral na ljubljanski gimnaziji in nato študiral na eksportni akademiji na Dunaju in pravo v Pragi, vendar je moral zaradi pomanjkanja denarja študij opustiti. Pesniti je začel v gimnaziji, v zrelejši dobi pa je pisal novoromantično stilizirane pesmi v ljudskem oziroma kmečkem tonu. Odlikujejo se z mojstrskim izražanjem čustev, pristnim ljudskim izrazom in krhkim osebnim ritmom.
Zaradi neobremenjenosti s tendencioznostjo in aktualizmi velja Josip Murn Aleksandrov za najčistejšega lirika slovenske književnosti. Manj izraziti, čeprav literarnozgodovinsko zanimivi so tudi njegovi lirične črtice in podlistki, ki sodijo v okvir razvojnih prizadevanj slovenske proze na poti od realizma 19. stoletja k modernističnim oblikam.
—–
Sadjar, časnikar in pisatelj FRANCE MAGAJNA je po končani kmetijski šoli leta 1913 emigriral v Združene države Amerike, kjer je sprva delal na farmah in v rudnikih ter dopisoval v slovenske izseljenske liste. Leta 1922 se je vrnil v domovino, kmetoval, napisal nekaj povesti ter dopisoval v izseljensko in domače časopisje. Izdal je tudi dve knjigi humoristične proze “Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih”. Rodil se je na današnji dan 1895 v Gornjih Vrémah pri Sežani.
—–
Zdravnik FRANC HRIBAR je leta 1924 diplomiral na Dunaju. Po nekajletnem službovanju v Ljubljani na Inštitutu za anatomijo medicinske fakultete in na Higienskem zavodu se je na Dunaju specializiral za patologijo. Nato je bil vodja prosekture v mariborski splošni bolnišnici in njen ravnatelj, leta 1940 pa je postal prvi redni profesor za patologijo in predstojnik katedre ter inštituta za patologijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Iz neustrezne prosekture ljubljanske splošne bolnišnice je organiziral univerzitetni inštitut in pripravil učne pripomočke.
Pri razvoju patologije pri nas je opravil pionirsko delo, jo uveljavil kot temelj klinične medicine ter z dolgoletnim pedagoškim delom bistveno prispeval k dobri medicinski izobrazbi slovenskih zdravnikov. Napisal je prvi slovenski učbenik patologije, ki je hkrati tudi pomemben prispevek k medicinski terminologiji. Franc Hribar se je rodil na današnji dan leta 1895 v Lípljah pri Kamniku.
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov