Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvo smučarsko tekmovanje, Franja Golob, dan žena, Katja Vodopivec
Podlaga modernega smučanja v Srednji Evropi in pri nas je bilo nordijsko smučanje; razmahnilo se je zlasti po uspeli grenlandski odpravi norveškega polarnega raziskovalca Fridjofa Nansena. Tako je avstro-ogrska vojska v svoje gorske enote uvedla patrulje na nordijskih smučeh, vendar so jih zaradi drugačnega srednjeevropskega terena skrajšali ter jim dodali kovinsko streme in palici. Prvi par takih smuči pri nas je po zdaj znanih podatkih izdelal mizar Fran Krapež s Predmeje na Trnovski planoti.
Proti koncu 19. stoletja so začeli take smuči – “snežke” so jim rekli – uporabljati gozdarji in lovci, prvo smučarsko tekmovanje, sicer povezano z izletom na vrh Goljaka na Trnovski planoti, pa so izvedli na današnji dan leta 1895. Nekateri ga celo štejejo za prvo smučarsko tekmovanje v alpskih deželah. Zmagovalec je dobil dvajset kron in seveda slavo, goriški časopis “Soča” pa je poudaril poglavitni namen tekmovanja: “Povzdigniti ta ´sport´ in praktično pokazati, da za naše gore je snežka po zimi neprecenljive vrednosti.”
—–
Operna in koncertna pevka FRANJA GOLOB se je rodila na današnji dan leta 1908 v Podmélcu pri Mostu na Soči. Po študiju na ljubljanskem konservatoriju je v letih od 1934 do `38 pela vodilne altovske vloge v ljubljanski operi. Pred drugo svetovno vojno je nastopala v beograjski operi, med vojno znova v ljubljanski, po vojni pa se je izselila v Argentino in nastopala predvsem kot koncertna pevka.
—–
Ameriške socialistke so na današnji dan leta 1910 prvič manifestirale za žensko enakopravnost. V spomin na te demonstracije je političarka Klara Zetkin še istega leta na 2. ženski konferenci v Köbenhavnu predlagala 8. marec za mednarodni praznik žensk. Na Slovenskem so ta praznik v socialističnem taboru praznovali vse od njegove razglasitve, po drugi svetovni vojni pa je v Jugoslaviji postal državni praznik. Skladno z vojno in revolucionarno tradicijo so poudarjali, da je to predvsem praznik borbenih žensk, v poznejših socialističnih časih pa je imel “dan žena” poleg emancipacijskega tudi materinski pomen.
—–
Kriminologinja KATJA VODOPIVEC je na ljubljanski pravni fakulteti diplomirala leta 1941, doktorirala pa leta 1965. Po izpopolnjevanju v Veliki Britaniji je delala na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti, ki ga je tudi zasnovala ter bila desetletje njegova direktorica, nato pa redna profesorica za kriminologijo. Opravila je pionirsko delo pri uveljavljanju in razvoju kriminologioje kot znanstvene discipline v Sloveniji.
Za to smer, v tujini imenovano “ljubljanska kriminološka šola”, so značilni odmiki od normativne zasnove kriminalitete k realistični, zanikanje uspešnosti represije kot glavne ideologije in prakse pri obravnavi kriminalitete, ponovna uveljavitev človeka posameznika in zahteva po varstvu človekovih pravic na tem področju. Bila je članica znanstvenega sveta Mednarodnega združenja za kriminologijo v Parizu, sama ali v soavtorstvu pa je doma in v tujini objavila več publikacij ter vrsto znanstvenih in strokovnih prispevkov. Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani Katja Vodopivec se je rodila na današnji dan leta 1917 v Ljubljani.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje, Franja Golob, dan žena, Katja Vodopivec
Podlaga modernega smučanja v Srednji Evropi in pri nas je bilo nordijsko smučanje; razmahnilo se je zlasti po uspeli grenlandski odpravi norveškega polarnega raziskovalca Fridjofa Nansena. Tako je avstro-ogrska vojska v svoje gorske enote uvedla patrulje na nordijskih smučeh, vendar so jih zaradi drugačnega srednjeevropskega terena skrajšali ter jim dodali kovinsko streme in palici. Prvi par takih smuči pri nas je po zdaj znanih podatkih izdelal mizar Fran Krapež s Predmeje na Trnovski planoti.
Proti koncu 19. stoletja so začeli take smuči – “snežke” so jim rekli – uporabljati gozdarji in lovci, prvo smučarsko tekmovanje, sicer povezano z izletom na vrh Goljaka na Trnovski planoti, pa so izvedli na današnji dan leta 1895. Nekateri ga celo štejejo za prvo smučarsko tekmovanje v alpskih deželah. Zmagovalec je dobil dvajset kron in seveda slavo, goriški časopis “Soča” pa je poudaril poglavitni namen tekmovanja: “Povzdigniti ta ´sport´ in praktično pokazati, da za naše gore je snežka po zimi neprecenljive vrednosti.”
—–
Operna in koncertna pevka FRANJA GOLOB se je rodila na današnji dan leta 1908 v Podmélcu pri Mostu na Soči. Po študiju na ljubljanskem konservatoriju je v letih od 1934 do `38 pela vodilne altovske vloge v ljubljanski operi. Pred drugo svetovno vojno je nastopala v beograjski operi, med vojno znova v ljubljanski, po vojni pa se je izselila v Argentino in nastopala predvsem kot koncertna pevka.
—–
Ameriške socialistke so na današnji dan leta 1910 prvič manifestirale za žensko enakopravnost. V spomin na te demonstracije je političarka Klara Zetkin še istega leta na 2. ženski konferenci v Köbenhavnu predlagala 8. marec za mednarodni praznik žensk. Na Slovenskem so ta praznik v socialističnem taboru praznovali vse od njegove razglasitve, po drugi svetovni vojni pa je v Jugoslaviji postal državni praznik. Skladno z vojno in revolucionarno tradicijo so poudarjali, da je to predvsem praznik borbenih žensk, v poznejših socialističnih časih pa je imel “dan žena” poleg emancipacijskega tudi materinski pomen.
—–
Kriminologinja KATJA VODOPIVEC je na ljubljanski pravni fakulteti diplomirala leta 1941, doktorirala pa leta 1965. Po izpopolnjevanju v Veliki Britaniji je delala na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti, ki ga je tudi zasnovala ter bila desetletje njegova direktorica, nato pa redna profesorica za kriminologijo. Opravila je pionirsko delo pri uveljavljanju in razvoju kriminologioje kot znanstvene discipline v Sloveniji.
Za to smer, v tujini imenovano “ljubljanska kriminološka šola”, so značilni odmiki od normativne zasnove kriminalitete k realistični, zanikanje uspešnosti represije kot glavne ideologije in prakse pri obravnavi kriminalitete, ponovna uveljavitev človeka posameznika in zahteva po varstvu človekovih pravic na tem področju. Bila je članica znanstvenega sveta Mednarodnega združenja za kriminologijo v Parizu, sama ali v soavtorstvu pa je doma in v tujini objavila več publikacij ter vrsto znanstvenih in strokovnih prispevkov. Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani Katja Vodopivec se je rodila na današnji dan leta 1917 v Ljubljani.
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Neveljaven email naslov