Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Josip Mursa, Jožef Lešnik, Srečko Kosovel, Miran Sattler
JOSIP MURSA je v rojstni vasi Krapje pri Ljutomeru začel proizvodnjo cementnih izdelkov in leta 1889 ustanovil prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic; izdelovali so jih v 37-ih vzorcih različnih oblik in barv, najpomembnejši izdelek pa so bile strešne krovne plošče, ki niso prepuščale vode; to novost je Mursa zaščitil na Dunaju. Bil je tudi uspešen vinogradnik, oživil je dirkalno društvo na Cvenu in znova organiziral konjske dirke. Na Cvénu je leta 1907 ustanovil tudi gasilsko društvo ter organiziral osrednjo kmetijsko zadrugo z mlekarno, trsnico, drevesnico in rejo bikov. Josip Mursa je nekaj let aktivno sodeloval v lokalni politiki, deset let pa je bil tudi porotnik na mariborskem sodišču. Rodil se je na današnji dan leta 1864 na Krapju pri Ljutomeru.
—–
Sadjar JOŽEF LEŠNIK je leta 1890 končal kmetijsko šolo v Gradcu in bil nato potujoči oziroma strokovni učitelj na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Leta 1905 je bil imenovan za deželnega sadjarskega nadzornika za Spodnjo Avstrijo, pozneje pa so v bližini Dunaja pod njegovim vodstvom ustanovili tovarno za predelavo sadja. Kot docent je predaval na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, potem je bil imenovan za vladnega in dvornega svetnika, leta 1927 pa je postal predsednik Zveze avstrijskih sadjarjev. Napisal je deset strokovnih knjig z več ponatisi ter več kot sto člankov. Jožef Lešnik se je rodil na današnji dan leta 1872 v Stáršah pri Mariboru.
—–
Pesnik SREČKO KOSOVEL je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.
Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni.
Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.
—–
Novinar in urednik MIRAN SATTLER si je prve izkušnje nabiral pri časopisu Ljudska pravica, pozneje pa je bil eden od ustanoviteljev Ljubljanskega dnevnika ter njegov urednik. Leta 1962 je izšla 1. številka Nedeljskega dnevnika; ta je v obdobju njegovega urednikovanja v naslednjih desetih letih dosegal tudi do 200.000 izvodov naklade. Pozneje je urejal še revijo Stop. Miran Sattler je bil časnikar z največ psevdonimi: Simon Mlinar, Jošt Bernik, Nives Štrafela, Tomaž Merlot in Peter Seter.
Najbolj znana je bila njegova rubrika v Nedeljskem dnevniku »Znanec iz sosednje ulice«, ki jo je pisal 37 let in v njej predstavljal znane in manj znane ljudi. Sam ali v soavtorstvu je izdal tudi nekaj knjig, med njimi so »Poslednji romantik na konju«, »Stare slovenske lipe« in »Ljubljanski originali«. Novinar in urednik Miran Sattler se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Josip Mursa, Jožef Lešnik, Srečko Kosovel, Miran Sattler
JOSIP MURSA je v rojstni vasi Krapje pri Ljutomeru začel proizvodnjo cementnih izdelkov in leta 1889 ustanovil prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic; izdelovali so jih v 37-ih vzorcih različnih oblik in barv, najpomembnejši izdelek pa so bile strešne krovne plošče, ki niso prepuščale vode; to novost je Mursa zaščitil na Dunaju. Bil je tudi uspešen vinogradnik, oživil je dirkalno društvo na Cvenu in znova organiziral konjske dirke. Na Cvénu je leta 1907 ustanovil tudi gasilsko društvo ter organiziral osrednjo kmetijsko zadrugo z mlekarno, trsnico, drevesnico in rejo bikov. Josip Mursa je nekaj let aktivno sodeloval v lokalni politiki, deset let pa je bil tudi porotnik na mariborskem sodišču. Rodil se je na današnji dan leta 1864 na Krapju pri Ljutomeru.
—–
Sadjar JOŽEF LEŠNIK je leta 1890 končal kmetijsko šolo v Gradcu in bil nato potujoči oziroma strokovni učitelj na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Leta 1905 je bil imenovan za deželnega sadjarskega nadzornika za Spodnjo Avstrijo, pozneje pa so v bližini Dunaja pod njegovim vodstvom ustanovili tovarno za predelavo sadja. Kot docent je predaval na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, potem je bil imenovan za vladnega in dvornega svetnika, leta 1927 pa je postal predsednik Zveze avstrijskih sadjarjev. Napisal je deset strokovnih knjig z več ponatisi ter več kot sto člankov. Jožef Lešnik se je rodil na današnji dan leta 1872 v Stáršah pri Mariboru.
—–
Pesnik SREČKO KOSOVEL je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.
Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni.
Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.
—–
Novinar in urednik MIRAN SATTLER si je prve izkušnje nabiral pri časopisu Ljudska pravica, pozneje pa je bil eden od ustanoviteljev Ljubljanskega dnevnika ter njegov urednik. Leta 1962 je izšla 1. številka Nedeljskega dnevnika; ta je v obdobju njegovega urednikovanja v naslednjih desetih letih dosegal tudi do 200.000 izvodov naklade. Pozneje je urejal še revijo Stop. Miran Sattler je bil časnikar z največ psevdonimi: Simon Mlinar, Jošt Bernik, Nives Štrafela, Tomaž Merlot in Peter Seter.
Najbolj znana je bila njegova rubrika v Nedeljskem dnevniku »Znanec iz sosednje ulice«, ki jo je pisal 37 let in v njej predstavljal znane in manj znane ljudi. Sam ali v soavtorstvu je izdal tudi nekaj knjig, med njimi so »Poslednji romantik na konju«, »Stare slovenske lipe« in »Ljubljanski originali«. Novinar in urednik Miran Sattler se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov