Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Peter Pavel Glavar, Jakob Sket, Franc Trampuž, Stanislav Bevk
Na današnji dan leta 1721 se je v Ljubljani rodil gospodarstvenik in mecen PETER PAVEL GLAVAR. Leta 1744 je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, tamkajšnji kaplan in nato župnik. Potem ko je kupil grad Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem, se je posvetil kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu in razsvetljevanju ljudi. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe se je ukvarjal z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal predvsem o čebelarstvu. Na gradu je ustanovil tudi čebelarsko šolo in podpiral ustanavljanje čebelarskih zadrug. Številnim dijakom je pomagal z denarno podporo. Peter Pavel Glavar je svoje premoženje zapustil revežem, nekaj pa ga je namenil za zidavo bolnišnice v Komendi.
—–
Pripovednik, urednik in literarni zgodovinar JAKOB SKET je v Gradcu študiral klasično filologijo, slovenščino in nemščino ter doktoriral leta 1878. Ob poučevanju na celovški gimnaziji je bil urednik revije Kres, odbornik in ravnatelj Mohorjeve družbe in eden izmed urednikov njenih zbirk. Napisal je avtobiografski roman in nekaj poznoromantičnih novel ter zbral in objavil “Slovenske balade in romance”. Njegovo osrednje leposlovno delo je povest iz turških časov “Miklova Zala”, ki je dosegla izreden uspeh, bila večkrat dramatizirana in postala ena najbolj priljubljenih ljudskih iger. Jakob Sket se je rodil na današnji dan leta 1852 v Mestinju pri Šmarju pri Jelšah.
—–
Enolog in šolnik FRANC TRAMPUŽ se je rodil na današnji dan leta 1870 v Kostanjevici na Krasu. Višjo sadjarsko in vrtnarsko šolo je končal v Klosterneuburgu in bil od leta 1893 potujoči kmetijski učitelj na otokih Lošinju in Krku. Leta 1904 je organiziral in vodil kmetijsko šolo z vzornim poskusnim posestvom v Pazinu. Ta je postala središče kmetijsko-prosvetne dejavnosti v hrvaški Istri in z njo je postavil temelje istrskega in kvarnerskega vinogradništva ter kmetijskega izobraževanja. V letih od 1919 do 1936 je bil Franc Trampuž v Ljubljani med drugim tudi inšpektor za kmetijske šole ter vodja kmetijskega oddelka banske uprave.
—–
Biolog, pisec poljudnoznanstvenih besedil in šolnik STANISLAV BEVK je leta 1899 na dunajski univerzi promoviral v doktorja filozofije. Leta 1904 je bil imenovan za ravnatelja idrijske realke, leta 1917 za ravnatelja 2. državne gimnazije v Ljubljani, po prvi svetovni vojni pa je postal vodja prosvetnega oddelka pri pokrajinski upravi Ljubljane. Sodeloval je pri ustanavljanju odseka za varstvo narave pri Muzejskem društvu in ornitološkega observatorija v Ljubljani, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev revije Lovec ter Ribiško-lovskega vestnika.
Kot ljubitelj narave in strokovnjak je že leta 1920 predlagal, da bi zakonito varstvo po vsej državi zajelo kozoroga, gamsa, jelena, medveda in nekaj vrst ptičev. Deželna vlada je kmalu potem izdala naredbo o varstvu redkih ali za Slovenijo značilnih in za znanost pomembnih živali. Leta 1945 je Bevk postal vodja odsekov za visoko šolstvo na ministrstvu za prosveto Ljudske republike Slovenije. Poleg številnih člankov in knjig je napisal tudi prve učbenike za botaniko za višje razrede srednjih šol. Biolog Stanislav Bevk se je rodil na današnji dan leta 1875 v Šentvidu pri Lukovici.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Peter Pavel Glavar, Jakob Sket, Franc Trampuž, Stanislav Bevk
Na današnji dan leta 1721 se je v Ljubljani rodil gospodarstvenik in mecen PETER PAVEL GLAVAR. Leta 1744 je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, tamkajšnji kaplan in nato župnik. Potem ko je kupil grad Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem, se je posvetil kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu in razsvetljevanju ljudi. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe se je ukvarjal z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal predvsem o čebelarstvu. Na gradu je ustanovil tudi čebelarsko šolo in podpiral ustanavljanje čebelarskih zadrug. Številnim dijakom je pomagal z denarno podporo. Peter Pavel Glavar je svoje premoženje zapustil revežem, nekaj pa ga je namenil za zidavo bolnišnice v Komendi.
—–
Pripovednik, urednik in literarni zgodovinar JAKOB SKET je v Gradcu študiral klasično filologijo, slovenščino in nemščino ter doktoriral leta 1878. Ob poučevanju na celovški gimnaziji je bil urednik revije Kres, odbornik in ravnatelj Mohorjeve družbe in eden izmed urednikov njenih zbirk. Napisal je avtobiografski roman in nekaj poznoromantičnih novel ter zbral in objavil “Slovenske balade in romance”. Njegovo osrednje leposlovno delo je povest iz turških časov “Miklova Zala”, ki je dosegla izreden uspeh, bila večkrat dramatizirana in postala ena najbolj priljubljenih ljudskih iger. Jakob Sket se je rodil na današnji dan leta 1852 v Mestinju pri Šmarju pri Jelšah.
—–
Enolog in šolnik FRANC TRAMPUŽ se je rodil na današnji dan leta 1870 v Kostanjevici na Krasu. Višjo sadjarsko in vrtnarsko šolo je končal v Klosterneuburgu in bil od leta 1893 potujoči kmetijski učitelj na otokih Lošinju in Krku. Leta 1904 je organiziral in vodil kmetijsko šolo z vzornim poskusnim posestvom v Pazinu. Ta je postala središče kmetijsko-prosvetne dejavnosti v hrvaški Istri in z njo je postavil temelje istrskega in kvarnerskega vinogradništva ter kmetijskega izobraževanja. V letih od 1919 do 1936 je bil Franc Trampuž v Ljubljani med drugim tudi inšpektor za kmetijske šole ter vodja kmetijskega oddelka banske uprave.
—–
Biolog, pisec poljudnoznanstvenih besedil in šolnik STANISLAV BEVK je leta 1899 na dunajski univerzi promoviral v doktorja filozofije. Leta 1904 je bil imenovan za ravnatelja idrijske realke, leta 1917 za ravnatelja 2. državne gimnazije v Ljubljani, po prvi svetovni vojni pa je postal vodja prosvetnega oddelka pri pokrajinski upravi Ljubljane. Sodeloval je pri ustanavljanju odseka za varstvo narave pri Muzejskem društvu in ornitološkega observatorija v Ljubljani, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev revije Lovec ter Ribiško-lovskega vestnika.
Kot ljubitelj narave in strokovnjak je že leta 1920 predlagal, da bi zakonito varstvo po vsej državi zajelo kozoroga, gamsa, jelena, medveda in nekaj vrst ptičev. Deželna vlada je kmalu potem izdala naredbo o varstvu redkih ali za Slovenijo značilnih in za znanost pomembnih živali. Leta 1945 je Bevk postal vodja odsekov za visoko šolstvo na ministrstvu za prosveto Ljudske republike Slovenije. Poleg številnih člankov in knjig je napisal tudi prve učbenike za botaniko za višje razrede srednjih šol. Biolog Stanislav Bevk se je rodil na današnji dan leta 1875 v Šentvidu pri Lukovici.
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov