Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Peter Pavel Glavar, Jakob Sket, Franc Trampuž, Stanislav Bevk
Na današnji dan leta 1721 se je v Ljubljani rodil gospodarstvenik in mecen PETER PAVEL GLAVAR. Leta 1744 je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, tamkajšnji kaplan in nato župnik. Potem ko je kupil grad Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem, se je posvetil kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu in razsvetljevanju ljudi. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe se je ukvarjal z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal predvsem o čebelarstvu. Na gradu je ustanovil tudi čebelarsko šolo in podpiral ustanavljanje čebelarskih zadrug. Številnim dijakom je pomagal z denarno podporo. Peter Pavel Glavar je svoje premoženje zapustil revežem, nekaj pa ga je namenil za zidavo bolnišnice v Komendi.
—–
Pripovednik, urednik in literarni zgodovinar JAKOB SKET je v Gradcu študiral klasično filologijo, slovenščino in nemščino ter doktoriral leta 1878. Ob poučevanju na celovški gimnaziji je bil urednik revije Kres, odbornik in ravnatelj Mohorjeve družbe in eden izmed urednikov njenih zbirk. Napisal je avtobiografski roman in nekaj poznoromantičnih novel ter zbral in objavil “Slovenske balade in romance”. Njegovo osrednje leposlovno delo je povest iz turških časov “Miklova Zala”, ki je dosegla izreden uspeh, bila večkrat dramatizirana in postala ena najbolj priljubljenih ljudskih iger. Jakob Sket se je rodil na današnji dan leta 1852 v Mestinju pri Šmarju pri Jelšah.
—–
Enolog in šolnik FRANC TRAMPUŽ se je rodil na današnji dan leta 1870 v Kostanjevici na Krasu. Višjo sadjarsko in vrtnarsko šolo je končal v Klosterneuburgu in bil od leta 1893 potujoči kmetijski učitelj na otokih Lošinju in Krku. Leta 1904 je organiziral in vodil kmetijsko šolo z vzornim poskusnim posestvom v Pazinu. Ta je postala središče kmetijsko-prosvetne dejavnosti v hrvaški Istri in z njo je postavil temelje istrskega in kvarnerskega vinogradništva ter kmetijskega izobraževanja. V letih od 1919 do 1936 je bil Franc Trampuž v Ljubljani med drugim tudi inšpektor za kmetijske šole ter vodja kmetijskega oddelka banske uprave.
—–
Biolog, pisec poljudnoznanstvenih besedil in šolnik STANISLAV BEVK je leta 1899 na dunajski univerzi promoviral v doktorja filozofije. Leta 1904 je bil imenovan za ravnatelja idrijske realke, leta 1917 za ravnatelja 2. državne gimnazije v Ljubljani, po prvi svetovni vojni pa je postal vodja prosvetnega oddelka pri pokrajinski upravi Ljubljane. Sodeloval je pri ustanavljanju odseka za varstvo narave pri Muzejskem društvu in ornitološkega observatorija v Ljubljani, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev revije Lovec ter Ribiško-lovskega vestnika.
Kot ljubitelj narave in strokovnjak je že leta 1920 predlagal, da bi zakonito varstvo po vsej državi zajelo kozoroga, gamsa, jelena, medveda in nekaj vrst ptičev. Deželna vlada je kmalu potem izdala naredbo o varstvu redkih ali za Slovenijo značilnih in za znanost pomembnih živali. Leta 1945 je Bevk postal vodja odsekov za visoko šolstvo na ministrstvu za prosveto Ljudske republike Slovenije. Poleg številnih člankov in knjig je napisal tudi prve učbenike za botaniko za višje razrede srednjih šol. Biolog Stanislav Bevk se je rodil na današnji dan leta 1875 v Šentvidu pri Lukovici.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Peter Pavel Glavar, Jakob Sket, Franc Trampuž, Stanislav Bevk
Na današnji dan leta 1721 se je v Ljubljani rodil gospodarstvenik in mecen PETER PAVEL GLAVAR. Leta 1744 je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, tamkajšnji kaplan in nato župnik. Potem ko je kupil grad Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem, se je posvetil kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu in razsvetljevanju ljudi. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe se je ukvarjal z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal predvsem o čebelarstvu. Na gradu je ustanovil tudi čebelarsko šolo in podpiral ustanavljanje čebelarskih zadrug. Številnim dijakom je pomagal z denarno podporo. Peter Pavel Glavar je svoje premoženje zapustil revežem, nekaj pa ga je namenil za zidavo bolnišnice v Komendi.
—–
Pripovednik, urednik in literarni zgodovinar JAKOB SKET je v Gradcu študiral klasično filologijo, slovenščino in nemščino ter doktoriral leta 1878. Ob poučevanju na celovški gimnaziji je bil urednik revije Kres, odbornik in ravnatelj Mohorjeve družbe in eden izmed urednikov njenih zbirk. Napisal je avtobiografski roman in nekaj poznoromantičnih novel ter zbral in objavil “Slovenske balade in romance”. Njegovo osrednje leposlovno delo je povest iz turških časov “Miklova Zala”, ki je dosegla izreden uspeh, bila večkrat dramatizirana in postala ena najbolj priljubljenih ljudskih iger. Jakob Sket se je rodil na današnji dan leta 1852 v Mestinju pri Šmarju pri Jelšah.
—–
Enolog in šolnik FRANC TRAMPUŽ se je rodil na današnji dan leta 1870 v Kostanjevici na Krasu. Višjo sadjarsko in vrtnarsko šolo je končal v Klosterneuburgu in bil od leta 1893 potujoči kmetijski učitelj na otokih Lošinju in Krku. Leta 1904 je organiziral in vodil kmetijsko šolo z vzornim poskusnim posestvom v Pazinu. Ta je postala središče kmetijsko-prosvetne dejavnosti v hrvaški Istri in z njo je postavil temelje istrskega in kvarnerskega vinogradništva ter kmetijskega izobraževanja. V letih od 1919 do 1936 je bil Franc Trampuž v Ljubljani med drugim tudi inšpektor za kmetijske šole ter vodja kmetijskega oddelka banske uprave.
—–
Biolog, pisec poljudnoznanstvenih besedil in šolnik STANISLAV BEVK je leta 1899 na dunajski univerzi promoviral v doktorja filozofije. Leta 1904 je bil imenovan za ravnatelja idrijske realke, leta 1917 za ravnatelja 2. državne gimnazije v Ljubljani, po prvi svetovni vojni pa je postal vodja prosvetnega oddelka pri pokrajinski upravi Ljubljane. Sodeloval je pri ustanavljanju odseka za varstvo narave pri Muzejskem društvu in ornitološkega observatorija v Ljubljani, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev revije Lovec ter Ribiško-lovskega vestnika.
Kot ljubitelj narave in strokovnjak je že leta 1920 predlagal, da bi zakonito varstvo po vsej državi zajelo kozoroga, gamsa, jelena, medveda in nekaj vrst ptičev. Deželna vlada je kmalu potem izdala naredbo o varstvu redkih ali za Slovenijo značilnih in za znanost pomembnih živali. Leta 1945 je Bevk postal vodja odsekov za visoko šolstvo na ministrstvu za prosveto Ljudske republike Slovenije. Poleg številnih člankov in knjig je napisal tudi prve učbenike za botaniko za višje razrede srednjih šol. Biolog Stanislav Bevk se je rodil na današnji dan leta 1875 v Šentvidu pri Lukovici.
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Neveljaven email naslov