Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Peter Pavel Glavar, Jakob Sket, Franc Trampuž, Stanislav Bevk
Na današnji dan leta 1721 se je v Ljubljani rodil gospodarstvenik in mecen PETER PAVEL GLAVAR. Leta 1744 je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, tamkajšnji kaplan in nato župnik. Potem ko je kupil grad Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem, se je posvetil kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu in razsvetljevanju ljudi. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe se je ukvarjal z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal predvsem o čebelarstvu. Na gradu je ustanovil tudi čebelarsko šolo in podpiral ustanavljanje čebelarskih zadrug. Številnim dijakom je pomagal z denarno podporo. Peter Pavel Glavar je svoje premoženje zapustil revežem, nekaj pa ga je namenil za zidavo bolnišnice v Komendi.
—–
Pripovednik, urednik in literarni zgodovinar JAKOB SKET je v Gradcu študiral klasično filologijo, slovenščino in nemščino ter doktoriral leta 1878. Ob poučevanju na celovški gimnaziji je bil urednik revije Kres, odbornik in ravnatelj Mohorjeve družbe in eden izmed urednikov njenih zbirk. Napisal je avtobiografski roman in nekaj poznoromantičnih novel ter zbral in objavil “Slovenske balade in romance”. Njegovo osrednje leposlovno delo je povest iz turških časov “Miklova Zala”, ki je dosegla izreden uspeh, bila večkrat dramatizirana in postala ena najbolj priljubljenih ljudskih iger. Jakob Sket se je rodil na današnji dan leta 1852 v Mestinju pri Šmarju pri Jelšah.
—–
Enolog in šolnik FRANC TRAMPUŽ se je rodil na današnji dan leta 1870 v Kostanjevici na Krasu. Višjo sadjarsko in vrtnarsko šolo je končal v Klosterneuburgu in bil od leta 1893 potujoči kmetijski učitelj na otokih Lošinju in Krku. Leta 1904 je organiziral in vodil kmetijsko šolo z vzornim poskusnim posestvom v Pazinu. Ta je postala središče kmetijsko-prosvetne dejavnosti v hrvaški Istri in z njo je postavil temelje istrskega in kvarnerskega vinogradništva ter kmetijskega izobraževanja. V letih od 1919 do 1936 je bil Franc Trampuž v Ljubljani med drugim tudi inšpektor za kmetijske šole ter vodja kmetijskega oddelka banske uprave.
—–
Biolog, pisec poljudnoznanstvenih besedil in šolnik STANISLAV BEVK je leta 1899 na dunajski univerzi promoviral v doktorja filozofije. Leta 1904 je bil imenovan za ravnatelja idrijske realke, leta 1917 za ravnatelja 2. državne gimnazije v Ljubljani, po prvi svetovni vojni pa je postal vodja prosvetnega oddelka pri pokrajinski upravi Ljubljane. Sodeloval je pri ustanavljanju odseka za varstvo narave pri Muzejskem društvu in ornitološkega observatorija v Ljubljani, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev revije Lovec ter Ribiško-lovskega vestnika.
Kot ljubitelj narave in strokovnjak je že leta 1920 predlagal, da bi zakonito varstvo po vsej državi zajelo kozoroga, gamsa, jelena, medveda in nekaj vrst ptičev. Deželna vlada je kmalu potem izdala naredbo o varstvu redkih ali za Slovenijo značilnih in za znanost pomembnih živali. Leta 1945 je Bevk postal vodja odsekov za visoko šolstvo na ministrstvu za prosveto Ljudske republike Slovenije. Poleg številnih člankov in knjig je napisal tudi prve učbenike za botaniko za višje razrede srednjih šol. Biolog Stanislav Bevk se je rodil na današnji dan leta 1875 v Šentvidu pri Lukovici.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Peter Pavel Glavar, Jakob Sket, Franc Trampuž, Stanislav Bevk
Na današnji dan leta 1721 se je v Ljubljani rodil gospodarstvenik in mecen PETER PAVEL GLAVAR. Leta 1744 je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, tamkajšnji kaplan in nato župnik. Potem ko je kupil grad Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem, se je posvetil kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu in razsvetljevanju ljudi. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe se je ukvarjal z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal predvsem o čebelarstvu. Na gradu je ustanovil tudi čebelarsko šolo in podpiral ustanavljanje čebelarskih zadrug. Številnim dijakom je pomagal z denarno podporo. Peter Pavel Glavar je svoje premoženje zapustil revežem, nekaj pa ga je namenil za zidavo bolnišnice v Komendi.
—–
Pripovednik, urednik in literarni zgodovinar JAKOB SKET je v Gradcu študiral klasično filologijo, slovenščino in nemščino ter doktoriral leta 1878. Ob poučevanju na celovški gimnaziji je bil urednik revije Kres, odbornik in ravnatelj Mohorjeve družbe in eden izmed urednikov njenih zbirk. Napisal je avtobiografski roman in nekaj poznoromantičnih novel ter zbral in objavil “Slovenske balade in romance”. Njegovo osrednje leposlovno delo je povest iz turških časov “Miklova Zala”, ki je dosegla izreden uspeh, bila večkrat dramatizirana in postala ena najbolj priljubljenih ljudskih iger. Jakob Sket se je rodil na današnji dan leta 1852 v Mestinju pri Šmarju pri Jelšah.
—–
Enolog in šolnik FRANC TRAMPUŽ se je rodil na današnji dan leta 1870 v Kostanjevici na Krasu. Višjo sadjarsko in vrtnarsko šolo je končal v Klosterneuburgu in bil od leta 1893 potujoči kmetijski učitelj na otokih Lošinju in Krku. Leta 1904 je organiziral in vodil kmetijsko šolo z vzornim poskusnim posestvom v Pazinu. Ta je postala središče kmetijsko-prosvetne dejavnosti v hrvaški Istri in z njo je postavil temelje istrskega in kvarnerskega vinogradništva ter kmetijskega izobraževanja. V letih od 1919 do 1936 je bil Franc Trampuž v Ljubljani med drugim tudi inšpektor za kmetijske šole ter vodja kmetijskega oddelka banske uprave.
—–
Biolog, pisec poljudnoznanstvenih besedil in šolnik STANISLAV BEVK je leta 1899 na dunajski univerzi promoviral v doktorja filozofije. Leta 1904 je bil imenovan za ravnatelja idrijske realke, leta 1917 za ravnatelja 2. državne gimnazije v Ljubljani, po prvi svetovni vojni pa je postal vodja prosvetnega oddelka pri pokrajinski upravi Ljubljane. Sodeloval je pri ustanavljanju odseka za varstvo narave pri Muzejskem društvu in ornitološkega observatorija v Ljubljani, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev revije Lovec ter Ribiško-lovskega vestnika.
Kot ljubitelj narave in strokovnjak je že leta 1920 predlagal, da bi zakonito varstvo po vsej državi zajelo kozoroga, gamsa, jelena, medveda in nekaj vrst ptičev. Deželna vlada je kmalu potem izdala naredbo o varstvu redkih ali za Slovenijo značilnih in za znanost pomembnih živali. Leta 1945 je Bevk postal vodja odsekov za visoko šolstvo na ministrstvu za prosveto Ljudske republike Slovenije. Poleg številnih člankov in knjig je napisal tudi prve učbenike za botaniko za višje razrede srednjih šol. Biolog Stanislav Bevk se je rodil na današnji dan leta 1875 v Šentvidu pri Lukovici.
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov