Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

1. junij

01.06.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Radovan Gobec, Drago Lavrenčič, Tit Vidmar

Na današnji dan leta 1863 je bila odprta obdravska proga, železniška povezava Celovca z Mariborom po dolini Drave skozi Dravograd. Gradili so jo šest let, dolga pa je 126 kilometrov. Celovški podjetniki so se namreč potegovali za to, da bi glavna železniška prometnica Dunaj–Trst, imenovana Južna železnica, vodila skozi Celovec, ker pa jim tega ni uspelo doseči, so se nanjo priključili z obdravsko progo.

—–

Skladatelj in zborovodja  RADOVAN  GOBEC  se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Leta 1951 je na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat.

Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega APZ-ja. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov.  Kot pedagog je Radovan Gobec opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na pedagoški akademiji v Ljubljani.

—–

Novinar in publicist  DRAGO  LAVRENČIČ  je leta 1943 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, bil po koncu druge svetovne vojne nekaj mesecev zaprt, nato pa je emigriral v Avstrijo in pozneje v Veliko Britanijo. Tam je sprva delal za novinarsko agencijo Reuters, nato pa se je zaposlil v slovenski sekciji BBC-ja. Za to najuglednejšo britansko radijsko družbo je bil več kot pol stoletja kritičen zapisovalec in komentator stanja v vrsti komunističnih dežel, od Kube in Vzhodne Nemčije do Jugoslavije. O svojih potovanjih po Afriki in Bližnjem vzhodu je s psevdonimom  Anthony Sylvester napisal številne članke ter knjigi o Sudanu in Etiopiji. Ob osamosvojitvi Slovenije je za BBC poročal iz Ljubljane. Drago Lavrenčič se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.

—–

Pesnik  in  novinar  TIT  VIDMAR  je odšel v partizane, ko je bil še mladoleten, po koncu druge svetovne vojne pa je študiral filozofijo v Ljubljani in nato diplomacijo v Beogradu. Leta 1951 se je zaposlil pri časopisu »Slovenski poročevalec« ter pisal predvsem o kulturnih dogodkih na Slovenskem, zlasti na gledališkem področju. Šest let je bil stalni dopisnik časopisa »Delo« v Rimu in Moskvi. Leta 1978 je ustanovil »Književne liste«, samostojno tedensko literarno prilogo »Dela«, nekaj let pa je bil pomočnik glavnega urednika »Dela«. Prevajal je tudi rusko poezijo, svojo pesniško zbirko z naslovom »Lirika« pa je izdal leta 1958. Za novinarsko delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, red dela s srebrnim vencem ter odlikovanje Zaslužni vitez za Republiko Italijo. Tit Vidmar se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.


Na današnji dan

6238 epizod

Na današnji dan

6238 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

1. junij

01.06.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Radovan Gobec, Drago Lavrenčič, Tit Vidmar

Na današnji dan leta 1863 je bila odprta obdravska proga, železniška povezava Celovca z Mariborom po dolini Drave skozi Dravograd. Gradili so jo šest let, dolga pa je 126 kilometrov. Celovški podjetniki so se namreč potegovali za to, da bi glavna železniška prometnica Dunaj–Trst, imenovana Južna železnica, vodila skozi Celovec, ker pa jim tega ni uspelo doseči, so se nanjo priključili z obdravsko progo.

—–

Skladatelj in zborovodja  RADOVAN  GOBEC  se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Leta 1951 je na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat.

Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega APZ-ja. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov.  Kot pedagog je Radovan Gobec opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na pedagoški akademiji v Ljubljani.

—–

Novinar in publicist  DRAGO  LAVRENČIČ  je leta 1943 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, bil po koncu druge svetovne vojne nekaj mesecev zaprt, nato pa je emigriral v Avstrijo in pozneje v Veliko Britanijo. Tam je sprva delal za novinarsko agencijo Reuters, nato pa se je zaposlil v slovenski sekciji BBC-ja. Za to najuglednejšo britansko radijsko družbo je bil več kot pol stoletja kritičen zapisovalec in komentator stanja v vrsti komunističnih dežel, od Kube in Vzhodne Nemčije do Jugoslavije. O svojih potovanjih po Afriki in Bližnjem vzhodu je s psevdonimom  Anthony Sylvester napisal številne članke ter knjigi o Sudanu in Etiopiji. Ob osamosvojitvi Slovenije je za BBC poročal iz Ljubljane. Drago Lavrenčič se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.

—–

Pesnik  in  novinar  TIT  VIDMAR  je odšel v partizane, ko je bil še mladoleten, po koncu druge svetovne vojne pa je študiral filozofijo v Ljubljani in nato diplomacijo v Beogradu. Leta 1951 se je zaposlil pri časopisu »Slovenski poročevalec« ter pisal predvsem o kulturnih dogodkih na Slovenskem, zlasti na gledališkem področju. Šest let je bil stalni dopisnik časopisa »Delo« v Rimu in Moskvi. Leta 1978 je ustanovil »Književne liste«, samostojno tedensko literarno prilogo »Dela«, nekaj let pa je bil pomočnik glavnega urednika »Dela«. Prevajal je tudi rusko poezijo, svojo pesniško zbirko z naslovom »Lirika« pa je izdal leta 1958. Za novinarsko delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, red dela s srebrnim vencem ter odlikovanje Zaslužni vitez za Republiko Italijo. Tit Vidmar se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.


13.03.2024

15. marec - Kako z vlakom skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga ? (1856)

Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

14. marec - Luka Svetec je v kranjskem deželnem zboru prvič govoril samo slovensko (1864)

Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

13. marec - pisateljica Nada Gaborovič (1924) o temah vojne in izgnanstva

Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2024

12. marec - Franc Pasterk Lenart (1912) koroški upornik proti nacizmu

Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.03.2024

11. marec - Vinko Poljanec - prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki

Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

10. marec - Marija Ovčar (1891) ena prvih slovenskih izšolanih porodnih pomočnic – babic

Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

9. marec - Melita Pivec – Stele (1894), prva Slovenka z dvema doktoratoma znanosti

Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

8. marec - operna in koncertna pevka Franja Golob (1908)

Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

7. marec - Narodna galerija odprla svoja vrata (1919)

Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja


03.03.2024

6. marec - Floris Oblák (1924) umetnik iz prve generacije ljubljanske likovne šole

Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

5. marec - Slavko Gliha (1940) agrarni ekonomist zavzet za kulturno dediščino

Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 11 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov