Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

1. junij

01.06.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Radovan Gobec, Drago Lavrenčič, Tit Vidmar

Na današnji dan leta 1863 je bila odprta obdravska proga, železniška povezava Celovca z Mariborom po dolini Drave skozi Dravograd. Gradili so jo šest let, dolga pa je 126 kilometrov. Celovški podjetniki so se namreč potegovali za to, da bi glavna železniška prometnica Dunaj–Trst, imenovana Južna železnica, vodila skozi Celovec, ker pa jim tega ni uspelo doseči, so se nanjo priključili z obdravsko progo.

—–

Skladatelj in zborovodja  RADOVAN  GOBEC  se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Leta 1951 je na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat.

Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega APZ-ja. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov.  Kot pedagog je Radovan Gobec opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na pedagoški akademiji v Ljubljani.

—–

Novinar in publicist  DRAGO  LAVRENČIČ  je leta 1943 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, bil po koncu druge svetovne vojne nekaj mesecev zaprt, nato pa je emigriral v Avstrijo in pozneje v Veliko Britanijo. Tam je sprva delal za novinarsko agencijo Reuters, nato pa se je zaposlil v slovenski sekciji BBC-ja. Za to najuglednejšo britansko radijsko družbo je bil več kot pol stoletja kritičen zapisovalec in komentator stanja v vrsti komunističnih dežel, od Kube in Vzhodne Nemčije do Jugoslavije. O svojih potovanjih po Afriki in Bližnjem vzhodu je s psevdonimom  Anthony Sylvester napisal številne članke ter knjigi o Sudanu in Etiopiji. Ob osamosvojitvi Slovenije je za BBC poročal iz Ljubljane. Drago Lavrenčič se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.

—–

Pesnik  in  novinar  TIT  VIDMAR  je odšel v partizane, ko je bil še mladoleten, po koncu druge svetovne vojne pa je študiral filozofijo v Ljubljani in nato diplomacijo v Beogradu. Leta 1951 se je zaposlil pri časopisu »Slovenski poročevalec« ter pisal predvsem o kulturnih dogodkih na Slovenskem, zlasti na gledališkem področju. Šest let je bil stalni dopisnik časopisa »Delo« v Rimu in Moskvi. Leta 1978 je ustanovil »Književne liste«, samostojno tedensko literarno prilogo »Dela«, nekaj let pa je bil pomočnik glavnega urednika »Dela«. Prevajal je tudi rusko poezijo, svojo pesniško zbirko z naslovom »Lirika« pa je izdal leta 1958. Za novinarsko delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, red dela s srebrnim vencem ter odlikovanje Zaslužni vitez za Republiko Italijo. Tit Vidmar se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.


Na današnji dan

6238 epizod

Na današnji dan

6238 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

1. junij

01.06.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Radovan Gobec, Drago Lavrenčič, Tit Vidmar

Na današnji dan leta 1863 je bila odprta obdravska proga, železniška povezava Celovca z Mariborom po dolini Drave skozi Dravograd. Gradili so jo šest let, dolga pa je 126 kilometrov. Celovški podjetniki so se namreč potegovali za to, da bi glavna železniška prometnica Dunaj–Trst, imenovana Južna železnica, vodila skozi Celovec, ker pa jim tega ni uspelo doseči, so se nanjo priključili z obdravsko progo.

—–

Skladatelj in zborovodja  RADOVAN  GOBEC  se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Leta 1951 je na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat.

Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega APZ-ja. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov.  Kot pedagog je Radovan Gobec opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na pedagoški akademiji v Ljubljani.

—–

Novinar in publicist  DRAGO  LAVRENČIČ  je leta 1943 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, bil po koncu druge svetovne vojne nekaj mesecev zaprt, nato pa je emigriral v Avstrijo in pozneje v Veliko Britanijo. Tam je sprva delal za novinarsko agencijo Reuters, nato pa se je zaposlil v slovenski sekciji BBC-ja. Za to najuglednejšo britansko radijsko družbo je bil več kot pol stoletja kritičen zapisovalec in komentator stanja v vrsti komunističnih dežel, od Kube in Vzhodne Nemčije do Jugoslavije. O svojih potovanjih po Afriki in Bližnjem vzhodu je s psevdonimom  Anthony Sylvester napisal številne članke ter knjigi o Sudanu in Etiopiji. Ob osamosvojitvi Slovenije je za BBC poročal iz Ljubljane. Drago Lavrenčič se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.

—–

Pesnik  in  novinar  TIT  VIDMAR  je odšel v partizane, ko je bil še mladoleten, po koncu druge svetovne vojne pa je študiral filozofijo v Ljubljani in nato diplomacijo v Beogradu. Leta 1951 se je zaposlil pri časopisu »Slovenski poročevalec« ter pisal predvsem o kulturnih dogodkih na Slovenskem, zlasti na gledališkem področju. Šest let je bil stalni dopisnik časopisa »Delo« v Rimu in Moskvi. Leta 1978 je ustanovil »Književne liste«, samostojno tedensko literarno prilogo »Dela«, nekaj let pa je bil pomočnik glavnega urednika »Dela«. Prevajal je tudi rusko poezijo, svojo pesniško zbirko z naslovom »Lirika« pa je izdal leta 1958. Za novinarsko delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, red dela s srebrnim vencem ter odlikovanje Zaslužni vitez za Republiko Italijo. Tit Vidmar se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

22. marec - Ivan Minatti (1924) »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

21. marec - Ljudska pisateljica Erna Meško (1911) in njeno delo

Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

20. marec - Joso Gorec (1895) in prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami

Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

19. marec - usoda sestreljenih zavezniških letalcev (1944)

Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

18. marec - Josip Mursa (1864) uspešen podjetnik s konca 19. stoletja

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

17. marec - Jože Snoj (1934) literat o razmerju med posameznikom, svetom in zgodovino

Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

16. marec - Zorko Jelinčič in Primorski ilegalni planinski klub Krpelj (1924)

Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 10 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov