Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Silvij Kobal, Vekoslav Kukovec, Hotel Tivoli, podiranje poganskih svetišč
Na današnji dan pred 1620-imi leti je bil sprejet uradni razglas o uničevanju poganskih svetišč na podeželju. To se je zgodilo v obdobju uveljavljanja krščanstva kot privilegirane religije v rimskem cesarstvu. K takšnemu položaju krščanstva je največ pripomogel cesar Konstantin z zakonodajo, ki je omejevala oziroma prepovedovala poganski kult. S tem je povzročil spreminjanje zunanje podobe rimskih mest, saj so iz njih začeli izginjati poganski simboli in templji. Posledice takšnega uničevanja so arheologi odkrili tudi v naših krajih: v Celju je bilo razdejano Herkulovo svetišče, v Šmarjeti pa svetišče noriškega božanstva Marsa Latobiusa.
—–
Na današnji dan pred 150-imi leti je začel v Ljubljani izhajati prvi slovenski zbadljivo-šaljivi list »Brencelj v lažnjivi obleki«. Njegov urednik in glavni avtor je bil humorist in časnikar Jakob Alešovec, ki se je v naslovu lista upodobil kot brencelj. »Pikal« in smešil je nemškutarstvo, tujo oblast in nekatere domače politike. Državna cenzura je »Brenclja« zaradi protiavstrijstva in narodnjaštva večkrat zaplenila, pa tudi Alešovec je bil nekajkrat zaprt. Pisatelj Josip Jurčič je list in njegovega urednika Alešovca že kmalu po začetku izhajanja v javni kritiki ostro obsodil zaradi robatega in osebno žaljivega humorja.
—–
Pravnik, politik in publicist VEKOSLAV KUKOVEC se je rodil na današnji dan leta 1876 v Kóračicah pri Ormožu. 1906. leta je ustanovil liberalno Narodno stranko na Štajerskem in bil njen predsednik do leta 1917. Ob ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke za Slovenijo je bil najprej njen podpredsednik, pozneje pa predsednik. V letih 1920 in 21 je bil minister za socialno politiko. Vekoslav Kukovec se je kot javni delavec zavzemal za nadstrankarsko politično povezovanje.
—–
Eden redkih hotelov v začetku 20. stoletja v Ljubljani je bil Hotel Tivoli, nekaj deset metrov proč od Tivolskega gradu. Tam je od leta 1835 stala slovita Švicarija, priljubljeno gostišče in zabavišče Ljubljančanov, ki pa so jo zaradi graditve hotela podrli. Načrte zanj je v slogu gorenjskih kmečkih hiš izdelal arhitekt Ciril Koch. Tedaj so se namreč ogrevali za domači slog graditve:
»Ako hočemo tekmovati z drugimi deželami, ne smemo zidati pri nas tako kot drugod, temveč moramo zidati v izvirnem in posebnem slogu, ki se razlikuje od arhitekture v drugih deželah.«
Hotel Tivoli so začeli graditi leta 1907, prenočišča pa naj bi ponujal predvsem tujim gostom. A teh je bilo malo, vanj pa so radi zahajali slovenski boemi. Ivan Cankar, na primer, je v njem dobro leto celó stanoval in ga v nekem pismu imenoval kar »prizorišče grehov«.
Po prvi svetovni vojni so v hotelu nastanili ruske emigrante, pozneje pa so ga namenili bivanju študentov in profesorjev. Ker teh načrtov niso uresničili, so hotelske sobe spremenili v stanovanja in ateljeje.
—–
Gledališki igralec SILVIJ KOBAL je leta 1946 postal član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in bil odtlej ves čas eden njegovih vodilnih ustvarjalcev. V številnih dognanih dramskih likih je posebej razvil dvoje značilnosti – razgiban temperament, poln mediteranskega duha, in mehak čut za komično, s katerim je vlival svojim vlogam žlahtno ljudskost. Prejel je Borštnikov prstan, najodličnejšo slovensko igralsko nagrado, ter leta 1986 Prešernovo nagrado. Silvij Kobal se je rodil na današnji dan leta 1928 v Idriji.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Silvij Kobal, Vekoslav Kukovec, Hotel Tivoli, podiranje poganskih svetišč
Na današnji dan pred 1620-imi leti je bil sprejet uradni razglas o uničevanju poganskih svetišč na podeželju. To se je zgodilo v obdobju uveljavljanja krščanstva kot privilegirane religije v rimskem cesarstvu. K takšnemu položaju krščanstva je največ pripomogel cesar Konstantin z zakonodajo, ki je omejevala oziroma prepovedovala poganski kult. S tem je povzročil spreminjanje zunanje podobe rimskih mest, saj so iz njih začeli izginjati poganski simboli in templji. Posledice takšnega uničevanja so arheologi odkrili tudi v naših krajih: v Celju je bilo razdejano Herkulovo svetišče, v Šmarjeti pa svetišče noriškega božanstva Marsa Latobiusa.
—–
Na današnji dan pred 150-imi leti je začel v Ljubljani izhajati prvi slovenski zbadljivo-šaljivi list »Brencelj v lažnjivi obleki«. Njegov urednik in glavni avtor je bil humorist in časnikar Jakob Alešovec, ki se je v naslovu lista upodobil kot brencelj. »Pikal« in smešil je nemškutarstvo, tujo oblast in nekatere domače politike. Državna cenzura je »Brenclja« zaradi protiavstrijstva in narodnjaštva večkrat zaplenila, pa tudi Alešovec je bil nekajkrat zaprt. Pisatelj Josip Jurčič je list in njegovega urednika Alešovca že kmalu po začetku izhajanja v javni kritiki ostro obsodil zaradi robatega in osebno žaljivega humorja.
—–
Pravnik, politik in publicist VEKOSLAV KUKOVEC se je rodil na današnji dan leta 1876 v Kóračicah pri Ormožu. 1906. leta je ustanovil liberalno Narodno stranko na Štajerskem in bil njen predsednik do leta 1917. Ob ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke za Slovenijo je bil najprej njen podpredsednik, pozneje pa predsednik. V letih 1920 in 21 je bil minister za socialno politiko. Vekoslav Kukovec se je kot javni delavec zavzemal za nadstrankarsko politično povezovanje.
—–
Eden redkih hotelov v začetku 20. stoletja v Ljubljani je bil Hotel Tivoli, nekaj deset metrov proč od Tivolskega gradu. Tam je od leta 1835 stala slovita Švicarija, priljubljeno gostišče in zabavišče Ljubljančanov, ki pa so jo zaradi graditve hotela podrli. Načrte zanj je v slogu gorenjskih kmečkih hiš izdelal arhitekt Ciril Koch. Tedaj so se namreč ogrevali za domači slog graditve:
»Ako hočemo tekmovati z drugimi deželami, ne smemo zidati pri nas tako kot drugod, temveč moramo zidati v izvirnem in posebnem slogu, ki se razlikuje od arhitekture v drugih deželah.«
Hotel Tivoli so začeli graditi leta 1907, prenočišča pa naj bi ponujal predvsem tujim gostom. A teh je bilo malo, vanj pa so radi zahajali slovenski boemi. Ivan Cankar, na primer, je v njem dobro leto celó stanoval in ga v nekem pismu imenoval kar »prizorišče grehov«.
Po prvi svetovni vojni so v hotelu nastanili ruske emigrante, pozneje pa so ga namenili bivanju študentov in profesorjev. Ker teh načrtov niso uresničili, so hotelske sobe spremenili v stanovanja in ateljeje.
—–
Gledališki igralec SILVIJ KOBAL je leta 1946 postal član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in bil odtlej ves čas eden njegovih vodilnih ustvarjalcev. V številnih dognanih dramskih likih je posebej razvil dvoje značilnosti – razgiban temperament, poln mediteranskega duha, in mehak čut za komično, s katerim je vlival svojim vlogam žlahtno ljudskost. Prejel je Borštnikov prstan, najodličnejšo slovensko igralsko nagrado, ter leta 1986 Prešernovo nagrado. Silvij Kobal se je rodil na današnji dan leta 1928 v Idriji.
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov