Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avgust Dimitz, Elvira Kralj, Vladimir Kralj
Zgodovinar AVGUST DIMITZ se je rodil na današnji dan leta 1827 v Ljubljani. Po študiju prava na Dunaju je postal predstojnik finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Več kot dve desetletji je bil tajnik Zgodovinskega društva za Kranjsko ter je preučeval arheološka vprašanja in stanje podeželskih arhivov. Najpomembnejše delo Avgusta Dimitza je obsežna “Zgodovina Kranjske od 13. stoletja naprej” v dvanajstih snopičih. V njej je podrobno obravnaval kmečke upore, turške vdore in reformacijo; temeljito je obdelal tudi začetke slovenske književnosti.
—–
Gledališka igralka ELVIRA KRALJ je v Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Leta 1919 je s starši zbežala v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja prva igralka, v ljubljanski Drami pa ena najizrazitejših.
Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, predvsem Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve. Leta je 1967 dobila Prešernovo nagrado, tri leta pozneje pa kot prva igralka Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Trstu.
—–
Literarni in gledališki kritik, dramski teoretik in pripovednik VLADIMIR KRALJ je študiral slavistiko in germanistiko na Dunaju in v Ljubljani, kjer je leta 1925 tudi doktoriral. Pred drugo svetovno vojno je objavljal gledališke in literarne kritike ter urejal mariborsko revijo Obzorja. Med vojno je bil večkrat zaprt, zadnji leti pa je prebil v koncentracijskem taborišču Dachau. Po letu 1945 je s pretežno literarnimi kritikami sodeloval v številnih revijah ter med prvimi na Slovenskem kompetentno in s širokih estetsko-zgodovinskih in komparativnih razgledišč analiziral moderne in avantgardne pojave v sodobni evropski in ameriški dramatiki.
Leta 1950 je postal profesor za teoretično dramaturgijo na Akademiji za gledališko umetnost v Ljubljani in dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru visokošolskega gledališkega študija. Dvakrat je bil tudi rektor te akademije. Literarni in gledališki kritik ter dramski teoretik Vladimir Kralj se je rodil na današnji dan leta1901 v Celju.
—–
Gospodarski krogi v Sloveniji so že na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja začutili potrebo po ustanovitvi borze v Ljubljani. Najaktivnejši pri tem delu je bil gospodarstvenik Dragotin Hribar, ob strani pa mu je stala tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Tako je bila Ljubljanska borza za blago in vrednote ustanovljena na današnji dan leta 1924. Na začetku je lahko poslovala le kot blagovna borza, predvsem z lesom in žitom, leta 1927 pa je postala popolna in je lahko poslovala tudi z vrednostnimi papirji, valutami in devizami. Bila je tretja največja borza v tedanji Jugoslaviji. Ob ustanovitvi je
štela 43 članov, leta 1940 pa 195; to so bila vsa najpomembnejša slovenska gospodarska podjetja. Po letu 1945 je Ljubljanska borza prenehala delovati.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avgust Dimitz, Elvira Kralj, Vladimir Kralj
Zgodovinar AVGUST DIMITZ se je rodil na današnji dan leta 1827 v Ljubljani. Po študiju prava na Dunaju je postal predstojnik finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Več kot dve desetletji je bil tajnik Zgodovinskega društva za Kranjsko ter je preučeval arheološka vprašanja in stanje podeželskih arhivov. Najpomembnejše delo Avgusta Dimitza je obsežna “Zgodovina Kranjske od 13. stoletja naprej” v dvanajstih snopičih. V njej je podrobno obravnaval kmečke upore, turške vdore in reformacijo; temeljito je obdelal tudi začetke slovenske književnosti.
—–
Gledališka igralka ELVIRA KRALJ je v Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Leta 1919 je s starši zbežala v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja prva igralka, v ljubljanski Drami pa ena najizrazitejših.
Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, predvsem Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve. Leta je 1967 dobila Prešernovo nagrado, tri leta pozneje pa kot prva igralka Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Trstu.
—–
Literarni in gledališki kritik, dramski teoretik in pripovednik VLADIMIR KRALJ je študiral slavistiko in germanistiko na Dunaju in v Ljubljani, kjer je leta 1925 tudi doktoriral. Pred drugo svetovno vojno je objavljal gledališke in literarne kritike ter urejal mariborsko revijo Obzorja. Med vojno je bil večkrat zaprt, zadnji leti pa je prebil v koncentracijskem taborišču Dachau. Po letu 1945 je s pretežno literarnimi kritikami sodeloval v številnih revijah ter med prvimi na Slovenskem kompetentno in s širokih estetsko-zgodovinskih in komparativnih razgledišč analiziral moderne in avantgardne pojave v sodobni evropski in ameriški dramatiki.
Leta 1950 je postal profesor za teoretično dramaturgijo na Akademiji za gledališko umetnost v Ljubljani in dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru visokošolskega gledališkega študija. Dvakrat je bil tudi rektor te akademije. Literarni in gledališki kritik ter dramski teoretik Vladimir Kralj se je rodil na današnji dan leta1901 v Celju.
—–
Gospodarski krogi v Sloveniji so že na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja začutili potrebo po ustanovitvi borze v Ljubljani. Najaktivnejši pri tem delu je bil gospodarstvenik Dragotin Hribar, ob strani pa mu je stala tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Tako je bila Ljubljanska borza za blago in vrednote ustanovljena na današnji dan leta 1924. Na začetku je lahko poslovala le kot blagovna borza, predvsem z lesom in žitom, leta 1927 pa je postala popolna in je lahko poslovala tudi z vrednostnimi papirji, valutami in devizami. Bila je tretja največja borza v tedanji Jugoslaviji. Ob ustanovitvi je
štela 43 članov, leta 1940 pa 195; to so bila vsa najpomembnejša slovenska gospodarska podjetja. Po letu 1945 je Ljubljanska borza prenehala delovati.
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov