Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jurij Dalmatin, Franc Sodja, Mirko Juteršek
Protestantski pisatelj in teolog JURIJ DALMATIN se je do svojega 18. leta šolal v Krškem pri Adamu Bohoriču in pod njegovim vplivom postal protestant. Pozneje je v Tübingenu študiral filozofijo in teologijo ter leta 1569 opravil magisterij. Kmalu potem je nastopil službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani. Med drugim je v celoti prevedel Sveto pismo, ki je z naslovom “Biblia, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584. Biblijo so na Slovensko iz tiskarne v Nemčiji poslali na skrivaj v sodih, da je ne bi zaplenili. Od 1500 izvodov jih je danes ohranjenih še približno 66.
Dalmatinov prevod Biblije je vrh slovenske protestantske književnosti ter edinstveno delo na vsej kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Bil je podlaga vsem izdajam biblije v slovenščini v prihodnjih stoletjih. Protestantski pisatelj in teolog Jurij Dalmatin se je rodil okoli leta 1547 v Krškem, umrl pa je na današnji dan pred 430-imi leti v Ljubljani.
—–
Avgusta leta 1669 je nemška igralska družina, sestavljena iz nekdanjih innsbruških dvornih komedijantov, kot dodatek k drami v Ljubljani prvič na Slovenskem igrala “senčno igro”, tedaj v Evropi še ne posebej razvito. V njej so “nastopale” gibljive lutke, nalepljene na lepenko, ki so, osvetljene, metale senco na belo platno ali na steno. V Evropi so senčne igre sicer postale modne šele v 18. stoletju.
—–
Pisatelj FRANC SODJA se je rodil na današnji dan leta 1914 v Bohinjski Bistrici, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1941. Po koncu druge svetovne vojne je bil zaradi pomoči pri begu čez mejo pet let zaprt in na prisilnem delu. Tisti čas je opisal v knjigi “Pred vrati pekla”. Leta 1958 je pobegnil v Kanado, bil pozneje poldrugo desetletje v Argentini ravnatelj Misijonskega zavoda, po vrnitvi v Toronto pa je delal v domu za ostarele Lipa. Poleg nekaj pesniških zbirk je izdal še knjigi “Pisma mrtvemu bratu” in “Pridiganje – moje poslanstvo”. Franc Sodja je objavljal še članke in eseje, pomembna pa je bila tudi njegova misijonska dejavnost.
—–
Umetnostni zgodovinar MIRKO JUTERŠEK je leta 1959 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz zgodovine in umetnostne zgodovine in za diplomsko delo o ikonah v hrastoveljski cerkvi prejel študentsko Prešernovo nagrado. Dve leti pozneje je opravil bibliotekarski strokovni izpit z nalogo, ki je še vedno nepogrešljiv pripomoček za raziskovanje novejše likovne umetnosti pri nas. Leta 1971 je doktoriral s témo o delih slikarja Matije Jame.
Strokovno se je med drugim izpopolnjeval v Münchnu in v Moskvi ter postal izvedenec za ikonsko slikarstvo in rusko umetnost; to je kot docent in izredni profesor predaval na oddelku za umetnostno zgodovino filozofske fakultete. Svoja raziskovalna dognanja je objavljal v strokovnih publikacijah, v dnevnem časopisju, skoraj dve desetletji pa je kot likovni kritik za naš radio pripravljal prispevke o razstavah v Sloveniji. Bil je tudi stalni sodni izvedenec in cenilec za področje likovne umetnosti, predavatelj umetnostne zgodovine na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani ter direktor Slovanske knjižnice. Mirko Juteršek se je rodil na današnji dan leta 1932 v Podgorju pri Kamniku.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jurij Dalmatin, Franc Sodja, Mirko Juteršek
Protestantski pisatelj in teolog JURIJ DALMATIN se je do svojega 18. leta šolal v Krškem pri Adamu Bohoriču in pod njegovim vplivom postal protestant. Pozneje je v Tübingenu študiral filozofijo in teologijo ter leta 1569 opravil magisterij. Kmalu potem je nastopil službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani. Med drugim je v celoti prevedel Sveto pismo, ki je z naslovom “Biblia, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584. Biblijo so na Slovensko iz tiskarne v Nemčiji poslali na skrivaj v sodih, da je ne bi zaplenili. Od 1500 izvodov jih je danes ohranjenih še približno 66.
Dalmatinov prevod Biblije je vrh slovenske protestantske književnosti ter edinstveno delo na vsej kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Bil je podlaga vsem izdajam biblije v slovenščini v prihodnjih stoletjih. Protestantski pisatelj in teolog Jurij Dalmatin se je rodil okoli leta 1547 v Krškem, umrl pa je na današnji dan pred 430-imi leti v Ljubljani.
—–
Avgusta leta 1669 je nemška igralska družina, sestavljena iz nekdanjih innsbruških dvornih komedijantov, kot dodatek k drami v Ljubljani prvič na Slovenskem igrala “senčno igro”, tedaj v Evropi še ne posebej razvito. V njej so “nastopale” gibljive lutke, nalepljene na lepenko, ki so, osvetljene, metale senco na belo platno ali na steno. V Evropi so senčne igre sicer postale modne šele v 18. stoletju.
—–
Pisatelj FRANC SODJA se je rodil na današnji dan leta 1914 v Bohinjski Bistrici, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1941. Po koncu druge svetovne vojne je bil zaradi pomoči pri begu čez mejo pet let zaprt in na prisilnem delu. Tisti čas je opisal v knjigi “Pred vrati pekla”. Leta 1958 je pobegnil v Kanado, bil pozneje poldrugo desetletje v Argentini ravnatelj Misijonskega zavoda, po vrnitvi v Toronto pa je delal v domu za ostarele Lipa. Poleg nekaj pesniških zbirk je izdal še knjigi “Pisma mrtvemu bratu” in “Pridiganje – moje poslanstvo”. Franc Sodja je objavljal še članke in eseje, pomembna pa je bila tudi njegova misijonska dejavnost.
—–
Umetnostni zgodovinar MIRKO JUTERŠEK je leta 1959 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz zgodovine in umetnostne zgodovine in za diplomsko delo o ikonah v hrastoveljski cerkvi prejel študentsko Prešernovo nagrado. Dve leti pozneje je opravil bibliotekarski strokovni izpit z nalogo, ki je še vedno nepogrešljiv pripomoček za raziskovanje novejše likovne umetnosti pri nas. Leta 1971 je doktoriral s témo o delih slikarja Matije Jame.
Strokovno se je med drugim izpopolnjeval v Münchnu in v Moskvi ter postal izvedenec za ikonsko slikarstvo in rusko umetnost; to je kot docent in izredni profesor predaval na oddelku za umetnostno zgodovino filozofske fakultete. Svoja raziskovalna dognanja je objavljal v strokovnih publikacijah, v dnevnem časopisju, skoraj dve desetletji pa je kot likovni kritik za naš radio pripravljal prispevke o razstavah v Sloveniji. Bil je tudi stalni sodni izvedenec in cenilec za področje likovne umetnosti, predavatelj umetnostne zgodovine na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani ter direktor Slovanske knjižnice. Mirko Juteršek se je rodil na današnji dan leta 1932 v Podgorju pri Kamniku.
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov