Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

4. september

04.09.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Ferdinand Gallo, Janko Kersnik, Milan Škerlj

Kipar  FERDINAND  GALLO  je sredi 18. stoletja deloval v Celju in Posavinju. Bil je poglavitni predstavnik poznobaročne sakralne plastike na slovenskem Štajerskem. V njegovih delih se vplivi reprezentativnega severnega kiparstva prepletajo s čustveno obarvanim ljudskim rezbarstvom. Razgibano oltarno arhitekturo spremlja živahna rokokojska ornamentika, značilne so tudi manieristične sloke figure, ki kažejo na graške vzore. Oltarji kiparja Ferdinanda Galla so v cerkvah na Sladki Gori, v Družmirju, na Gori Oljki nad Polzelo, v Šaleku in v Braslovčah, več njegovih del pa hrani Pokrajinski muzej v Celju.

—–

Za celotno slovensko ozemlje so začeli uporabljati ime Slovenija šele v prvi polovici 19. stoletja. Izraza »Slovenec« in »slovenski« sta sicer že obstajala, vendar nista bila zelo razširjena. Ime je jeziku in narodu »posodila« Dežela Kranjska, ki je bila od 15. stoletja glavna slovenska dežela, saj je izraz »Kranjci« takrat pomenil toliko kot »Slovenci«, »kranjski jezik« pa je bil slovenski jezik. Nekateri so uporabljali oznako »Kranjska« tudi za širše slovensko ozemlje, drugi so se ustavili na ožji kranjski meji.

Anton Tomaž Linhart je izdal prvi zvezek svoje slovenske zgodovine z naslovom »Poskus zgodovine Kranjske in drugih južnih Slovanov Avstrije«, Jernej Kopitar pa je dvajset let pozneje svojo slovnico poimenoval »Slovnica slovenskega jezika na Kranjskem«. Obe znameniti knjigi sta bili sicer napisani v nemščini. Sredi leta 1843 pa je začel izhajati časopis Novice, prvi slovenski časnik, ki je predstavljal in zagovarjal slovenske narodne težnje in bil nosilec združevanja vseh Slovencev. Ko je avstrijski cesar obiskal industrijsko razstavo v Ljubljani,  je uvodničar Novic na današnji dan leta 1844 Ljubljano prvič imenoval glavno mesto Slovenije.

—–

Pisatelj JANKO  KERSNIK je bil s svojimi realističnimi spisi najpomembnejši poetični realist v našem pripovedništvu ob koncu 19. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1852 na Brdu pri Lukovici. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu. Nekaj časa je bil koncipient pri finančnih uradih v Ljubljani,  nato  pa  notar  na  Brdu; tam je živel v gradu, ki ga je podedoval po materi. Sodeloval je tudi v političnem življenju in bil ena prvih osebnosti v novi liberalni stranki.

Kersnikov pisateljski razvoj je šel od začetnih romantičnih nagnjenj k realizmu, pomešanemu z domačim izročilom in okoljem. Med njegova najpomembnejša dela sodijo romani s temo nastajajočega domačega meščanstva Ciklamen, Agitator in Jara gospoda ter povesti iz kmečkega življenja. Janko Kersnik je nedokončanemu Jurčičevemu romanu Rokovnjači dodal 13 poglavij, v našo književnost pa je vpeljal pripovedne podlistke, ki jih je objavljal v Slovenskem narodu.

—–

MILAN  ŠKERLJ   je leta 1899 na Dunaju doktoriral iz prava. Najprej je delal v sodni službi, bil do leta 1918 na pravosodnem ministrstvu na Dunaju, nato pa na ministrstvu pravde v Ljubljani. Do leta 1947 je bil redni profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, postal pa je tudi redni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Že na Dunaju je delal na zakonodajnem področju, po prvi svetovni vojni je med drugim sodeloval pri pripravi jugoslovanskega trgovinskega zakonika, po drugi pa pri preučevanju osnutkov ustave in temeljnih zakonov v Sloveniji. Še posebno je znanstveno utemeljil menično in čekovno pravo pri nas, poleg knjižnih del pa je objavljal znanstvene razprave v uglednih domačih in tujih publikacijah. Milan Škerlj se je rodil na današnji dan leta 1875 v Ljubljani.


Na današnji dan

6238 epizod

Na današnji dan

6238 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

4. september

04.09.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Ferdinand Gallo, Janko Kersnik, Milan Škerlj

Kipar  FERDINAND  GALLO  je sredi 18. stoletja deloval v Celju in Posavinju. Bil je poglavitni predstavnik poznobaročne sakralne plastike na slovenskem Štajerskem. V njegovih delih se vplivi reprezentativnega severnega kiparstva prepletajo s čustveno obarvanim ljudskim rezbarstvom. Razgibano oltarno arhitekturo spremlja živahna rokokojska ornamentika, značilne so tudi manieristične sloke figure, ki kažejo na graške vzore. Oltarji kiparja Ferdinanda Galla so v cerkvah na Sladki Gori, v Družmirju, na Gori Oljki nad Polzelo, v Šaleku in v Braslovčah, več njegovih del pa hrani Pokrajinski muzej v Celju.

—–

Za celotno slovensko ozemlje so začeli uporabljati ime Slovenija šele v prvi polovici 19. stoletja. Izraza »Slovenec« in »slovenski« sta sicer že obstajala, vendar nista bila zelo razširjena. Ime je jeziku in narodu »posodila« Dežela Kranjska, ki je bila od 15. stoletja glavna slovenska dežela, saj je izraz »Kranjci« takrat pomenil toliko kot »Slovenci«, »kranjski jezik« pa je bil slovenski jezik. Nekateri so uporabljali oznako »Kranjska« tudi za širše slovensko ozemlje, drugi so se ustavili na ožji kranjski meji.

Anton Tomaž Linhart je izdal prvi zvezek svoje slovenske zgodovine z naslovom »Poskus zgodovine Kranjske in drugih južnih Slovanov Avstrije«, Jernej Kopitar pa je dvajset let pozneje svojo slovnico poimenoval »Slovnica slovenskega jezika na Kranjskem«. Obe znameniti knjigi sta bili sicer napisani v nemščini. Sredi leta 1843 pa je začel izhajati časopis Novice, prvi slovenski časnik, ki je predstavljal in zagovarjal slovenske narodne težnje in bil nosilec združevanja vseh Slovencev. Ko je avstrijski cesar obiskal industrijsko razstavo v Ljubljani,  je uvodničar Novic na današnji dan leta 1844 Ljubljano prvič imenoval glavno mesto Slovenije.

—–

Pisatelj JANKO  KERSNIK je bil s svojimi realističnimi spisi najpomembnejši poetični realist v našem pripovedništvu ob koncu 19. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1852 na Brdu pri Lukovici. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu. Nekaj časa je bil koncipient pri finančnih uradih v Ljubljani,  nato  pa  notar  na  Brdu; tam je živel v gradu, ki ga je podedoval po materi. Sodeloval je tudi v političnem življenju in bil ena prvih osebnosti v novi liberalni stranki.

Kersnikov pisateljski razvoj je šel od začetnih romantičnih nagnjenj k realizmu, pomešanemu z domačim izročilom in okoljem. Med njegova najpomembnejša dela sodijo romani s temo nastajajočega domačega meščanstva Ciklamen, Agitator in Jara gospoda ter povesti iz kmečkega življenja. Janko Kersnik je nedokončanemu Jurčičevemu romanu Rokovnjači dodal 13 poglavij, v našo književnost pa je vpeljal pripovedne podlistke, ki jih je objavljal v Slovenskem narodu.

—–

MILAN  ŠKERLJ   je leta 1899 na Dunaju doktoriral iz prava. Najprej je delal v sodni službi, bil do leta 1918 na pravosodnem ministrstvu na Dunaju, nato pa na ministrstvu pravde v Ljubljani. Do leta 1947 je bil redni profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, postal pa je tudi redni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Že na Dunaju je delal na zakonodajnem področju, po prvi svetovni vojni je med drugim sodeloval pri pripravi jugoslovanskega trgovinskega zakonika, po drugi pa pri preučevanju osnutkov ustave in temeljnih zakonov v Sloveniji. Še posebno je znanstveno utemeljil menično in čekovno pravo pri nas, poleg knjižnih del pa je objavljal znanstvene razprave v uglednih domačih in tujih publikacijah. Milan Škerlj se je rodil na današnji dan leta 1875 v Ljubljani.


03.12.2023

7. december - František Čap (1913) filmski ustvarjalec v novi domovini

Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

6. december - Oton Berkopec (1906) utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi

Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

5. december - Josip Nikolaj Sadnikar (1863) veterinar in zbiralec umetnin

Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

4. december - Anton Sovre (1885) klasični filolog, ki je dal ime nagradi za prevajalske dosežke

Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

3. december - Milan Ciglar (1923) gozdarski inženir, pobudnik evropskega pohodništva v Sloveniji

Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

2. december - Silvira Tomasini (1913) primorka v Kosovski Mitrovici

Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

1. december - odločno zoper "miting resnice" (1989)

Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

30. november - Marjan Jerman (1953) novinarsko ime RTV SLO

Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

29. november - Avnojska odločitev za drugačno Jugoslavijo (1943)

France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

28. november - dolga pot do prve slovenske univerze (1901)

Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

27. november - Anton Bartel (1853) sodelavec velikih slovaropiscev

Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

26.november - Franja Bojc, veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva (1913)

Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

25. november - umetnostni zgodovinar France Mesesnel (1894)

Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem


18.11.2023

24. november - na Pohorje z vzpenjačo (1957)

Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

23. november - pred 30 leti (1993) se je Slovenija pojavila na svetovnem spletu.

Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

22. november - Stanko Banič (1913) mikrobiolog in imunolog

Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

21. november - prisega vojakov generala Rudolfa Maistra (1918)

Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

20. november - Začetki organiziranja Teritorialne obrambe (1968)

Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

19. november - general Rudolf Maister, častni meščan Maribora (1933)

Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

18. november - August Tosti (1882) in "Denarni zavodi v Sloveniji"

Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 16 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov