Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 5. september

05.09.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Historično društvo za Kranjsko, Emilijan Cevc, Danilo Merlak

Društvo za preučevanje deželne zgodovine, Historično  društvo  za  Kranjsko, je bilo leta 1843 ustanovljeno kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki je začela kmalu razpadati. Tako je na današnji dan leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov, poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Člani so bili slovenskega in nemškega rodu, prvi društveni ravnatelj je bil Anton Codelli von Fahnenfeld, od leta 1863 pa doktor Henrik Costa.

Glavna naloga društva je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Člani so bili zelo uspešni, saj so rešili nekaj graščinskih arhivov, arhiv nemškega viteškega reda in arhiv samostana v Stični. Sedež društva je bil v Ljubljani, izdajalo pa je tudi svoje glasilo. V ljubljanskem liceju je zasnovalo knjižnico, arhiv, numizmatično zbirko, zbirko slik, pečatov in podobno. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala podlaga za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.

—–

Umetnostni  zgodovinar  EMILIJAN  CEVC  je leta 1952 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri svojem poznejšem delu se je posebej posvečal srednjeveški umetnosti pri nas, predvsem kiparstvu, raziskoval  obdobje med gotiko in barokom, spremljal sodobne umetnostne pojave in med drugim objavil obširen pregled sodobne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravi različnih razstav v Ljubljani in drugod, pisal spremna besedila za kataloge ter razprave o etnografskih in arheoloških vprašanjih.

Od leta 1950 je bil sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter  vrsto let  profesor za zgodovino in varstvo sakralne umetnosti na teološki fakulteti v Ljubljani. Prejel je več uglednih priznanj, med njimi Steletovo in Herderjevo nagrado, ter leta 2001 najvišje stanovsko priznanje, nagrado Izidorja Cankarja. Umetnostni zgodovinar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Emilijan Cevc se je rodil na današnji dan leta 1920 v Kamniku.

—–

Operni pevec DANILO  MERLAK je bil znan po veliki muzikalnosti in pevski vzdržljivosti, zato je z lahkoto poustvarjal tudi najtežje basovske vloge. Petje je študiral v Trstu in Bologni, na opernem odru pa je debitiral leta 1946. Nekaj let je pel v Splitu, nato pa je bil solist mariborske opere. Leta 1951 je zmagal na mednarodnem pevskem tekmovanju v Lozani v Švici. Do leta 1979 je bil član ljubljanske opere, kot koncertni pevec pa je nastopal predvsem s slovenskimi deli. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Trstu.


Na današnji dan

6237 epizod

Na današnji dan

6237 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 5. september

05.09.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Historično društvo za Kranjsko, Emilijan Cevc, Danilo Merlak

Društvo za preučevanje deželne zgodovine, Historično  društvo  za  Kranjsko, je bilo leta 1843 ustanovljeno kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki je začela kmalu razpadati. Tako je na današnji dan leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov, poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Člani so bili slovenskega in nemškega rodu, prvi društveni ravnatelj je bil Anton Codelli von Fahnenfeld, od leta 1863 pa doktor Henrik Costa.

Glavna naloga društva je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Člani so bili zelo uspešni, saj so rešili nekaj graščinskih arhivov, arhiv nemškega viteškega reda in arhiv samostana v Stični. Sedež društva je bil v Ljubljani, izdajalo pa je tudi svoje glasilo. V ljubljanskem liceju je zasnovalo knjižnico, arhiv, numizmatično zbirko, zbirko slik, pečatov in podobno. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala podlaga za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.

—–

Umetnostni  zgodovinar  EMILIJAN  CEVC  je leta 1952 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri svojem poznejšem delu se je posebej posvečal srednjeveški umetnosti pri nas, predvsem kiparstvu, raziskoval  obdobje med gotiko in barokom, spremljal sodobne umetnostne pojave in med drugim objavil obširen pregled sodobne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravi različnih razstav v Ljubljani in drugod, pisal spremna besedila za kataloge ter razprave o etnografskih in arheoloških vprašanjih.

Od leta 1950 je bil sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter  vrsto let  profesor za zgodovino in varstvo sakralne umetnosti na teološki fakulteti v Ljubljani. Prejel je več uglednih priznanj, med njimi Steletovo in Herderjevo nagrado, ter leta 2001 najvišje stanovsko priznanje, nagrado Izidorja Cankarja. Umetnostni zgodovinar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Emilijan Cevc se je rodil na današnji dan leta 1920 v Kamniku.

—–

Operni pevec DANILO  MERLAK je bil znan po veliki muzikalnosti in pevski vzdržljivosti, zato je z lahkoto poustvarjal tudi najtežje basovske vloge. Petje je študiral v Trstu in Bologni, na opernem odru pa je debitiral leta 1946. Nekaj let je pel v Splitu, nato pa je bil solist mariborske opere. Leta 1951 je zmagal na mednarodnem pevskem tekmovanju v Lozani v Švici. Do leta 1979 je bil član ljubljanske opere, kot koncertni pevec pa je nastopal predvsem s slovenskimi deli. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Trstu.


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 1 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov