Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Viljem Kovač, Dragotin Hribar, Kristina Brenk

Zdravnik  VILJEM  KOVAČ  je študiral in diplomiral v Budimpešti, leta 1864 pa je prišel v Ljubljano za mestnega fizika (to je zdravnika) in higienika. Zavzemal se je predvsem za ustanovitev otroške bolnišnice, ki je Ljubljana še ni imela. Meščane je pozval, naj njegova prizadevanja podprejo s prostovoljnimi prispevki, sam pa je obljubil, da bo do konca življenja zastonj delal za dobro otrok in da bo poskrbel za brezplačna zdravila za leto dni.

Akcija je uspela in novembra leta 1865 so v obnovljeni hiši na vogalu današnjih Poljanske ulica in Ulice Janeza Pavle II. slovesno odprli otroško bolnišnico z dvanajstimi posteljami; za dunajsko, ustanovljeno štiri desetletja prej, je bila ljubljanska druga v vsej Avstro-Ogrski. Mestna oblast je Viljema Kovača – rodil se je na današnji dan leta 1830 v Ljubljani – za ustanovitev otroške bolnišnice odlikovala s častnim meščanstvom.

—–

Tiskar in knjigár DRAGOTIN HRIBAR se je  tiskarstva učil pri uglednem ljubljanskem tiskarju Blazniku, na Dunaju pa je končal še Višjo trgovsko šolo. Pozneje je vodil ljubljansko Narodno tiskarno, nato Društveno tiskarno v Celju in od leta 1902 svojo lastno v Ljubljani. Deloval je tudi kot knjigar, novinar in urednik. Med drugim je urejal časnike in publikacije Slovenski narod, Domovino, Ilustrovani narodni koledar in Ježa ter tiskal delavska glasila. Dragotin Hribar se je rodil na današnji dan leta 1862 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1906 se je v Ljubljani rodil prevajalec, bibliotekar in publicist BOGO PREGELJ, sin pisatelja Ivana Preglja. Po drugi svetovni vojni je bil direktor Mestne knjižnice, od leta 1959 pa profesor na pedagoški akademiji v Ljubljani. Na njej je tudi uvedel in vodil študij bibliotekarstva. Kot publicist se je oglašal že pred vojno, po njej pa je spremljal slovensko literarno ustvarjanje in napisal študijo o očetovem romanu “Tolminci”.  Bogo Pregelj je tudi prevajal iz nemščine in angleščine, v svetu pa je veljal za strokovnjaka za metodiko poučevanja tujih jezikov.

—–

Na današnji dan leta 1911 se je v Horjulu rodila mladinska pisateljica, prevajalka in urednica  KRISTINA  BRENK.  Leta 1935 je iz pedagogike in psihologije diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, štiri leta pozneje pa doktorirala iz pedagogike. Med drugo svetovno vojno je kot kurirka Osvobodilne fronte sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju, od leta 1949  do upokojitve leta 1973 pa je bila urednica pri založbi Mladinska knjiga.

Skoraj vse, kar je napisala, je bilo namenjeno otrokom – osrednja tematika je bila doživljajski svet sodobnega otroka. Pomembni so tudi njeni spomini iz otroštva in tematika narodnoosvobodilnega boja, v dramatiki pa prevladujejo pravljična besedila. Ob pisanju se je posvečala še prevajanju. V slovenščino je prevedla nekatera ključna dela svetovne mladinske književnosti. Med naše otroke je pripeljala tudi Piko Nogavičko. Kristina Brenkova je med drugim prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode Republike Slovenije za življenjsko delo v mladinski literaturi in založništvu, leta 2000 je bila uvrščena na častno listo Hansa Christiana Andersena, leta 2007 pa je postala častna meščanka Ljubljane.