Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Maks Obersnel, France Klopčič, Lajči Pandur
Danes je državni praznik, Dan suverenosti, spomin na enega ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenija. V noči na 26. oktober leta 1991
je namreč slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Tako se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
—–
Gospodarstvenik MAKS OBERSNEL je leta 1909 diplomiral na pravni fakulteti na Dunaju. Sprva se je ukvarjal z zavarovalništvom in leta 1913 ustanovil Splošno posojilnico v Trstu, bil pa je tudi prvi predsednik takrat ustanovljenega tržaškega Slovenskega akademskega društva Balkan. Pozneje je bil državni nadzornik Thurnovih jeklarn na Ravnah na Koroškem, od leta 1922 pa generalni tajnik železarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah; tam si je prizadeval tudi za zgraditev bolnišnice. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je vodil Tržaško zavarovalnico v Piranu. Objavil je študijo o razvoju Kranjske industrijske družbe in spomine na soško fronto. Gospodarstvenik Maks Obersnel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1903 se je v L Hopitalu v Franciji rodil zgodovinar in publicist FRANCE KLOPČIČ. Šestleten se je s starši vrnil iz Francije v Zagorje ob Savi. Med študijem v Ljubljani se je pridružil komunističnemu gibanju ter se preživljal s publicistiko. Leta 1924 je vodil proletarske akcijske čete, ki so se v Trbovljah spopadle z nekaj sto pripadniki fašistično usmerjene nacionalistične organizacije Orjuna. Zaradi komunističnega delovanja je bil dvakrat zaprt. Aprila leta 1930 je ilegalno odšel v Sovjetsko zvezo, v domovini pa je bil v odsotnosti obsojen na 18 let stroge ječe. Tudi v Moskvi je bil aretiran in obtožen protirevolucionarne dejavnosti. Po dveletni zaporni kazni in dolgih letih v taborišču se je vrnil v domovino. Zgodovinar in publicist France Klopčič je v povojnih letih objavil več kot 170 člankov in razprav ter se uveljavil kot zgodovinar delavskega gibanja in pisec polemičnih razprav o teoriji zgodovine in sodobne družbene problematike.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik LAJČI PANDUR. Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti.
Po vrnitvi v Prekmurje leta 1944 je delal v službi ruske komandanture kot slikar in dekorater, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. Njegovo krajinsko slikarstvo je povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom, ki pa ga je znal odlično pričarati.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Maks Obersnel, France Klopčič, Lajči Pandur
Danes je državni praznik, Dan suverenosti, spomin na enega ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenija. V noči na 26. oktober leta 1991
je namreč slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Tako se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
—–
Gospodarstvenik MAKS OBERSNEL je leta 1909 diplomiral na pravni fakulteti na Dunaju. Sprva se je ukvarjal z zavarovalništvom in leta 1913 ustanovil Splošno posojilnico v Trstu, bil pa je tudi prvi predsednik takrat ustanovljenega tržaškega Slovenskega akademskega društva Balkan. Pozneje je bil državni nadzornik Thurnovih jeklarn na Ravnah na Koroškem, od leta 1922 pa generalni tajnik železarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah; tam si je prizadeval tudi za zgraditev bolnišnice. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je vodil Tržaško zavarovalnico v Piranu. Objavil je študijo o razvoju Kranjske industrijske družbe in spomine na soško fronto. Gospodarstvenik Maks Obersnel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1903 se je v L Hopitalu v Franciji rodil zgodovinar in publicist FRANCE KLOPČIČ. Šestleten se je s starši vrnil iz Francije v Zagorje ob Savi. Med študijem v Ljubljani se je pridružil komunističnemu gibanju ter se preživljal s publicistiko. Leta 1924 je vodil proletarske akcijske čete, ki so se v Trbovljah spopadle z nekaj sto pripadniki fašistično usmerjene nacionalistične organizacije Orjuna. Zaradi komunističnega delovanja je bil dvakrat zaprt. Aprila leta 1930 je ilegalno odšel v Sovjetsko zvezo, v domovini pa je bil v odsotnosti obsojen na 18 let stroge ječe. Tudi v Moskvi je bil aretiran in obtožen protirevolucionarne dejavnosti. Po dveletni zaporni kazni in dolgih letih v taborišču se je vrnil v domovino. Zgodovinar in publicist France Klopčič je v povojnih letih objavil več kot 170 člankov in razprav ter se uveljavil kot zgodovinar delavskega gibanja in pisec polemičnih razprav o teoriji zgodovine in sodobne družbene problematike.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik LAJČI PANDUR. Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti.
Po vrnitvi v Prekmurje leta 1944 je delal v službi ruske komandanture kot slikar in dekorater, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. Njegovo krajinsko slikarstvo je povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom, ki pa ga je znal odlično pričarati.
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov