Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Maks Obersnel, France Klopčič, Lajči Pandur
Danes je državni praznik, Dan suverenosti, spomin na enega ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenija. V noči na 26. oktober leta 1991
je namreč slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Tako se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
—–
Gospodarstvenik MAKS OBERSNEL je leta 1909 diplomiral na pravni fakulteti na Dunaju. Sprva se je ukvarjal z zavarovalništvom in leta 1913 ustanovil Splošno posojilnico v Trstu, bil pa je tudi prvi predsednik takrat ustanovljenega tržaškega Slovenskega akademskega društva Balkan. Pozneje je bil državni nadzornik Thurnovih jeklarn na Ravnah na Koroškem, od leta 1922 pa generalni tajnik železarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah; tam si je prizadeval tudi za zgraditev bolnišnice. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je vodil Tržaško zavarovalnico v Piranu. Objavil je študijo o razvoju Kranjske industrijske družbe in spomine na soško fronto. Gospodarstvenik Maks Obersnel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1903 se je v L Hopitalu v Franciji rodil zgodovinar in publicist FRANCE KLOPČIČ. Šestleten se je s starši vrnil iz Francije v Zagorje ob Savi. Med študijem v Ljubljani se je pridružil komunističnemu gibanju ter se preživljal s publicistiko. Leta 1924 je vodil proletarske akcijske čete, ki so se v Trbovljah spopadle z nekaj sto pripadniki fašistično usmerjene nacionalistične organizacije Orjuna. Zaradi komunističnega delovanja je bil dvakrat zaprt. Aprila leta 1930 je ilegalno odšel v Sovjetsko zvezo, v domovini pa je bil v odsotnosti obsojen na 18 let stroge ječe. Tudi v Moskvi je bil aretiran in obtožen protirevolucionarne dejavnosti. Po dveletni zaporni kazni in dolgih letih v taborišču se je vrnil v domovino. Zgodovinar in publicist France Klopčič je v povojnih letih objavil več kot 170 člankov in razprav ter se uveljavil kot zgodovinar delavskega gibanja in pisec polemičnih razprav o teoriji zgodovine in sodobne družbene problematike.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik LAJČI PANDUR. Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti.
Po vrnitvi v Prekmurje leta 1944 je delal v službi ruske komandanture kot slikar in dekorater, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. Njegovo krajinsko slikarstvo je povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom, ki pa ga je znal odlično pričarati.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Maks Obersnel, France Klopčič, Lajči Pandur
Danes je državni praznik, Dan suverenosti, spomin na enega ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenija. V noči na 26. oktober leta 1991
je namreč slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Tako se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
—–
Gospodarstvenik MAKS OBERSNEL je leta 1909 diplomiral na pravni fakulteti na Dunaju. Sprva se je ukvarjal z zavarovalništvom in leta 1913 ustanovil Splošno posojilnico v Trstu, bil pa je tudi prvi predsednik takrat ustanovljenega tržaškega Slovenskega akademskega društva Balkan. Pozneje je bil državni nadzornik Thurnovih jeklarn na Ravnah na Koroškem, od leta 1922 pa generalni tajnik železarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah; tam si je prizadeval tudi za zgraditev bolnišnice. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je vodil Tržaško zavarovalnico v Piranu. Objavil je študijo o razvoju Kranjske industrijske družbe in spomine na soško fronto. Gospodarstvenik Maks Obersnel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1903 se je v L Hopitalu v Franciji rodil zgodovinar in publicist FRANCE KLOPČIČ. Šestleten se je s starši vrnil iz Francije v Zagorje ob Savi. Med študijem v Ljubljani se je pridružil komunističnemu gibanju ter se preživljal s publicistiko. Leta 1924 je vodil proletarske akcijske čete, ki so se v Trbovljah spopadle z nekaj sto pripadniki fašistično usmerjene nacionalistične organizacije Orjuna. Zaradi komunističnega delovanja je bil dvakrat zaprt. Aprila leta 1930 je ilegalno odšel v Sovjetsko zvezo, v domovini pa je bil v odsotnosti obsojen na 18 let stroge ječe. Tudi v Moskvi je bil aretiran in obtožen protirevolucionarne dejavnosti. Po dveletni zaporni kazni in dolgih letih v taborišču se je vrnil v domovino. Zgodovinar in publicist France Klopčič je v povojnih letih objavil več kot 170 člankov in razprav ter se uveljavil kot zgodovinar delavskega gibanja in pisec polemičnih razprav o teoriji zgodovine in sodobne družbene problematike.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik LAJČI PANDUR. Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti.
Po vrnitvi v Prekmurje leta 1944 je delal v službi ruske komandanture kot slikar in dekorater, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. Njegovo krajinsko slikarstvo je povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom, ki pa ga je znal odlično pričarati.
Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog
Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Neveljaven email naslov