Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Hotel Union, Ksaver Meško, Radio Ljubljana
Na današnji dan leta 1905 so v Ljubljani slovesno odprli hotel Union na vogalu Miklošičeve ceste in današnje Nazorjeve ulice. V njem je bilo 110 eno- in dvoposteljnih sob, »na vogali prvega nadstropja pa posebno fino meblovano, iz petih sob obstoječe stanovanje z balkonom za odličnega gosta ali družino«, velika dvorana za družabne prireditve pa je bila takrat največja na Balkanu. Ob odprtju hotela je župan Ivan Hribar dejal, da »bo oprta na ta hotel občina mogla pričeti veliko reklamo za Ljubljano in lepo našo domovino«.
Sicer pa je prvi hotel v Ljubljani sprejel goste že pred 288-imi leti. Bil je v hiši, ki stoji še danes levo ob Magistratu. Do tedaj je bilo namreč v gostilnah s prenočišči le malo gostov, plemstvo, ki je hodilo v Ljubljano, pa je imelo v mestu po večini svoje hiše. A popotnikov je bilo sčasoma vse več in prenočevali so v poštnem poslopju ali kakem samostanu, zato so mestne oblasti hišo poleg Rotovža namenile za hotel. Nadele so mu ime »Wilder Mann« ali po naše »Pri divjem možu«, Ljubljančani pa so ime popačili in mu pravili »Pri bidelmonu«.
»Bidelmon« so leta 1742 prenovili in ga namenili predvsem potujoči gospodi. Na voljo je bilo devet sob v prvem, kmalu pa so preuredili še drugo nadstropje. Hotel je pozneje prišel v zasebno last in v njem so v 19. stoletju prespali nekateri pomembneži, med njimi cesarji Jožef II., Leopold II. in Franc Jožef I.
—–
Na današnji dan leta 1874 se je v Ključarovcih nad Ormožem rodil pesnik in dramatik KSAVER MEŠKO. Po študiju bogoslovja v Mariboru in Celovcu je služboval večinoma na Koroškem, pa tudi na Svetih Višarjih in na Brezjah. Pisal je pesmi, črtice, novele, romane, povesti, drame in mladinske spise. Slogovno se je približal Ivanu Cankarju. V svojih delih je največkrat razmišljal o mladosti, socialnem življenju, ponižanih in trpečih ter umetnosti. Njegov prvi roman “Kam plovemo” ima naturalistične prvine; “Slike in povesti” ter črtice “Iz mojega življenja” so realistično simbolične, v drugih romanih pa se spominja na leta druge svetovne vojne. Ksaver Meško je bil prvi pomembnejši pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške.
—–
Kot ena izmed treh postaj v srednjeevropskem prostoru je na današnji dan leta 1928 ob pol štirih popoldne začela redno oddajati tudi naša radijska postaja. Radio Ljubljana je sicer začel poskusno delovati že slaba dva meseca prej, slovesno pa so ga odprli šele 28. oktobra; na ta dan sta bili namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.
Radio Ljubljana je bil druga radijska postaja v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; srednjevalovni oddajnik je bil v Domžalah, oddajali pa so iz prostorov na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti, v katerih so uredili tudi večji studio.
Program prvega dne rednega oddajanja Radia Ljubljana pred 91-imi leti se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal do poročil ob desetih zvečer. V naslednjih dneh so začenjali ob pol sedmih zvečer, kmalu pa so glasbo s plošč vrteli že opoldne. Ob koncu prvega leta oddajanja je imel Radio Ljubljana 3616 naročnikov, deset let pozneje pa že približno 19.500. Leta 1929 je 34 stalnih in več honorarnih sodelavcev pripravilo 3022 ur programa
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Hotel Union, Ksaver Meško, Radio Ljubljana
Na današnji dan leta 1905 so v Ljubljani slovesno odprli hotel Union na vogalu Miklošičeve ceste in današnje Nazorjeve ulice. V njem je bilo 110 eno- in dvoposteljnih sob, »na vogali prvega nadstropja pa posebno fino meblovano, iz petih sob obstoječe stanovanje z balkonom za odličnega gosta ali družino«, velika dvorana za družabne prireditve pa je bila takrat največja na Balkanu. Ob odprtju hotela je župan Ivan Hribar dejal, da »bo oprta na ta hotel občina mogla pričeti veliko reklamo za Ljubljano in lepo našo domovino«.
Sicer pa je prvi hotel v Ljubljani sprejel goste že pred 288-imi leti. Bil je v hiši, ki stoji še danes levo ob Magistratu. Do tedaj je bilo namreč v gostilnah s prenočišči le malo gostov, plemstvo, ki je hodilo v Ljubljano, pa je imelo v mestu po večini svoje hiše. A popotnikov je bilo sčasoma vse več in prenočevali so v poštnem poslopju ali kakem samostanu, zato so mestne oblasti hišo poleg Rotovža namenile za hotel. Nadele so mu ime »Wilder Mann« ali po naše »Pri divjem možu«, Ljubljančani pa so ime popačili in mu pravili »Pri bidelmonu«.
»Bidelmon« so leta 1742 prenovili in ga namenili predvsem potujoči gospodi. Na voljo je bilo devet sob v prvem, kmalu pa so preuredili še drugo nadstropje. Hotel je pozneje prišel v zasebno last in v njem so v 19. stoletju prespali nekateri pomembneži, med njimi cesarji Jožef II., Leopold II. in Franc Jožef I.
—–
Na današnji dan leta 1874 se je v Ključarovcih nad Ormožem rodil pesnik in dramatik KSAVER MEŠKO. Po študiju bogoslovja v Mariboru in Celovcu je služboval večinoma na Koroškem, pa tudi na Svetih Višarjih in na Brezjah. Pisal je pesmi, črtice, novele, romane, povesti, drame in mladinske spise. Slogovno se je približal Ivanu Cankarju. V svojih delih je največkrat razmišljal o mladosti, socialnem življenju, ponižanih in trpečih ter umetnosti. Njegov prvi roman “Kam plovemo” ima naturalistične prvine; “Slike in povesti” ter črtice “Iz mojega življenja” so realistično simbolične, v drugih romanih pa se spominja na leta druge svetovne vojne. Ksaver Meško je bil prvi pomembnejši pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške.
—–
Kot ena izmed treh postaj v srednjeevropskem prostoru je na današnji dan leta 1928 ob pol štirih popoldne začela redno oddajati tudi naša radijska postaja. Radio Ljubljana je sicer začel poskusno delovati že slaba dva meseca prej, slovesno pa so ga odprli šele 28. oktobra; na ta dan sta bili namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.
Radio Ljubljana je bil druga radijska postaja v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; srednjevalovni oddajnik je bil v Domžalah, oddajali pa so iz prostorov na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti, v katerih so uredili tudi večji studio.
Program prvega dne rednega oddajanja Radia Ljubljana pred 91-imi leti se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal do poročil ob desetih zvečer. V naslednjih dneh so začenjali ob pol sedmih zvečer, kmalu pa so glasbo s plošč vrteli že opoldne. Ob koncu prvega leta oddajanja je imel Radio Ljubljana 3616 naročnikov, deset let pozneje pa že približno 19.500. Leta 1929 je 34 stalnih in več honorarnih sodelavcev pripravilo 3022 ur programa
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov