Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Samuel Karpe, Fran Albreht, Kričač
Čeprav filozof FRANC SAMUEL KARPE kot izrazit predstavnik razsvetljenstva na Slovence ni neposredno vplival, je s svojim delovanjem na tujem postal pomemben vrstnik in sodobnik doma delujočih razsvetljencev, kot sta bila na primer Anton Tomaž Linhart in baron Žiga Zois. Karpe je filozofske študije končal na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, leta 1773 pa je promoviral na dunajski univerzi iz prava in filozofije.. Pozneje je bil profesor za logiko, metafiziko in moralno filozofijo na univerzi v Olomoucu, rektor brnske univerze ter profesor na dunajski.
Med deli, ki so ga proslavila, je najpomembnejše »Filozofija brez priimkov«, ki na približno tisoč tristo straneh obravnava sistem racionalistično zasnovane filozofije. Najpomembnejše v filozofiji je zanj ljubezen do resnice, zato imena (priimki) niso pomembna. V znanosti je največji pomen pripisoval psihologiji, ki naj bi sploh bila temelj vsake filozofije. Po svojem delu je bil Franc Samuel Karpe največji laični filozof slovenskega rodu do 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1747 v Ljubljani.
—–
Pesnik, pisatelj, prevajalec, kritik in urednik FRAN ALBREHT je v Ljubljani končal slavistiko in se zaposlil v upravnih službah. Med drugo svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih in v nemškem taborišču Dachau, po osvoboditvi pa je postal prvi ljubljanski župan. Kot pesnik je sledil predvsem novoromantičnim vzornikom, zlasti Župančiču, hkrati pa je bil predhodnik ekspresionističnega pesništva dvajsetih let. Izdal je pesniški zbirki »Mysteria dolorosa« in »Pesmi življenja«, novelo iz Levstikovega življenja »Zadnja pravda« ter številne članke, književne ocene in gledališke kritike, saj je s prekinitvami spremljal naše gledališko dogajanje skoraj štiri desetletja. Veliko je tudi prevajal, zlasti Goetheja in Schillerja. Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado. Fran Albreht se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Kamniku.
—–
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
—–
Po desetletni zahtevni graditvi je francoska cesarica Evgenija na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprla Sueški prekop, za katerega je načrte zasnoval francoski inženir Ferdinand de Lesseps. Novi prekop je omogočil neposredno plovno povezavo med Rdečim in Sredozemskim morjem ter tako ladijskim prevoznikom na progah med Evropo in Azijo oziroma Avstralijo prihranil dolgotrajno plovbo okoli Rta dobrega upanja na južnem delu Afrike.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Samuel Karpe, Fran Albreht, Kričač
Čeprav filozof FRANC SAMUEL KARPE kot izrazit predstavnik razsvetljenstva na Slovence ni neposredno vplival, je s svojim delovanjem na tujem postal pomemben vrstnik in sodobnik doma delujočih razsvetljencev, kot sta bila na primer Anton Tomaž Linhart in baron Žiga Zois. Karpe je filozofske študije končal na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, leta 1773 pa je promoviral na dunajski univerzi iz prava in filozofije.. Pozneje je bil profesor za logiko, metafiziko in moralno filozofijo na univerzi v Olomoucu, rektor brnske univerze ter profesor na dunajski.
Med deli, ki so ga proslavila, je najpomembnejše »Filozofija brez priimkov«, ki na približno tisoč tristo straneh obravnava sistem racionalistično zasnovane filozofije. Najpomembnejše v filozofiji je zanj ljubezen do resnice, zato imena (priimki) niso pomembna. V znanosti je največji pomen pripisoval psihologiji, ki naj bi sploh bila temelj vsake filozofije. Po svojem delu je bil Franc Samuel Karpe največji laični filozof slovenskega rodu do 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1747 v Ljubljani.
—–
Pesnik, pisatelj, prevajalec, kritik in urednik FRAN ALBREHT je v Ljubljani končal slavistiko in se zaposlil v upravnih službah. Med drugo svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih in v nemškem taborišču Dachau, po osvoboditvi pa je postal prvi ljubljanski župan. Kot pesnik je sledil predvsem novoromantičnim vzornikom, zlasti Župančiču, hkrati pa je bil predhodnik ekspresionističnega pesništva dvajsetih let. Izdal je pesniški zbirki »Mysteria dolorosa« in »Pesmi življenja«, novelo iz Levstikovega življenja »Zadnja pravda« ter številne članke, književne ocene in gledališke kritike, saj je s prekinitvami spremljal naše gledališko dogajanje skoraj štiri desetletja. Veliko je tudi prevajal, zlasti Goetheja in Schillerja. Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado. Fran Albreht se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Kamniku.
—–
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
—–
Po desetletni zahtevni graditvi je francoska cesarica Evgenija na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprla Sueški prekop, za katerega je načrte zasnoval francoski inženir Ferdinand de Lesseps. Novi prekop je omogočil neposredno plovno povezavo med Rdečim in Sredozemskim morjem ter tako ladijskim prevoznikom na progah med Evropo in Azijo oziroma Avstralijo prihranil dolgotrajno plovbo okoli Rta dobrega upanja na južnem delu Afrike.
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov