Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

21. november

21.11.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Aretacija Franca Ziherla - Dimeža, Milan Butina, Marjan Rožanc, Konrad Črnologar

Žandarjem iz Škofje Loke se je na današnji dan leta 1852 posrečilo prijeti najnevarnejšega razbojnika tistih časov, Franca Ziherla, razvpitega  Dimeža.  Njegov izvirni greh je bilo dezerterstvo, zato je ob prijetju sodil pod jurisdikcijo vojaškega sodišča. To je Dimeža z vsemi dokazi vred prepustilo kranjskemu sodišču. Oblasti so ga obdolževale številnih kraj, vlomov, ropov in celo umora. Proces se je vlekel nekaj let, dokler niso nevarnega zlikovca obsodili na 18 let zapora.

Kazen naj bi prestajal v Osijeku, vendar se je čez dve leti (brez dovoljenja oblasti seveda) vrnil na Gorenjsko in nadaljevat svojo rokovnjaško dejavnost. Med velikim žandarskim pogonom za njim so se v Kranju začeli vrstiti podtaknjeni požari; seveda so jih pripisovali grozovitemu rokovnjaču. Ogenj pa je bil nazadnje usoden tudi za Dimeža: junija leta 1862 se je zadušil med požarom v opekarni v bližini Trzina.

—–

Na današnji dan leta 1860 se je na Peščeníku pri Višnji Gori rodil umetnostni topograf KONRAD ČRNOLOGAR. Kot učitelj je služboval v  Podgabru, Šentvidu pri Stični in v Šmarju-Sapu, ob tem pa kot zavzet preučevalec  umetnosti in zgodovine po Dolenjskem popisoval cerkve in gradove; posebno pozornost je posvetil Stični. Dunajska osrednja komisija za varstvo spomenikov ga je imenovala za častnega konservatorja. Na pobudo Konrada Črnologarja so obnovili več zgodovinskih spomenikov.

—–

Slikar, scenograf in pedagog  MILAN  BUTINA  je leta 1951 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter delal nato kot scenograf in scenski slikar v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi v drugih gledališčih ter na ljubljanski televiziji. Med drugim se je posvečal likovni teoriji  ter  z  objavljenimi  deli  pomembno razširil slovensko teoretično misel o likovnih procesih. Poučeval je na šoli za oblikovanje, na Akademiji za likovno umetnost ter kot izredni profesor za tekstilno tehnologijo na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Milan Butina se je rodil na današnji dan leta 1923 v Kočevju.

—–

Pripovednik, dramatik in esejist MARJAN ROŽANC  je  pripadal rodu, ki se je od socialnega in sentimentalnega realizma premaknil k modernejši prozi. Njegovi osrednji pripovedni besedili sta roman “Ljubezen” in avtobiografski “Roman o knjigah”; izšel je leta 1983. V dramah se je bližal  angleškemu jeznemu mladeništvu, se loteval socialne problematike z eksistencialističnega stališča in postajal družbeno kritičen.

Od srede 60-ih let prejšnjega stoletja se je intenzivno in redno ukvarjal z esejistiko ter jo postopoma razvil v enega od vrhuncev svojega opusa in tovrstne slovenske književnosti sploh. Eseje je objavljal v samostojnih zaokroženih knjižnih izdajah. Med njimi so tudi eseji o slovenskih mitih z naslovom »Iz krvi in mesa«.  Rodil se je  na današnji dan leta 1930 v Slapah pri Ljubljani. Leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leto dni po smrti, 1991-ega, pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo.


Na današnji dan

6237 epizod

Na današnji dan

6237 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

21. november

21.11.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Aretacija Franca Ziherla - Dimeža, Milan Butina, Marjan Rožanc, Konrad Črnologar

Žandarjem iz Škofje Loke se je na današnji dan leta 1852 posrečilo prijeti najnevarnejšega razbojnika tistih časov, Franca Ziherla, razvpitega  Dimeža.  Njegov izvirni greh je bilo dezerterstvo, zato je ob prijetju sodil pod jurisdikcijo vojaškega sodišča. To je Dimeža z vsemi dokazi vred prepustilo kranjskemu sodišču. Oblasti so ga obdolževale številnih kraj, vlomov, ropov in celo umora. Proces se je vlekel nekaj let, dokler niso nevarnega zlikovca obsodili na 18 let zapora.

Kazen naj bi prestajal v Osijeku, vendar se je čez dve leti (brez dovoljenja oblasti seveda) vrnil na Gorenjsko in nadaljevat svojo rokovnjaško dejavnost. Med velikim žandarskim pogonom za njim so se v Kranju začeli vrstiti podtaknjeni požari; seveda so jih pripisovali grozovitemu rokovnjaču. Ogenj pa je bil nazadnje usoden tudi za Dimeža: junija leta 1862 se je zadušil med požarom v opekarni v bližini Trzina.

—–

Na današnji dan leta 1860 se je na Peščeníku pri Višnji Gori rodil umetnostni topograf KONRAD ČRNOLOGAR. Kot učitelj je služboval v  Podgabru, Šentvidu pri Stični in v Šmarju-Sapu, ob tem pa kot zavzet preučevalec  umetnosti in zgodovine po Dolenjskem popisoval cerkve in gradove; posebno pozornost je posvetil Stični. Dunajska osrednja komisija za varstvo spomenikov ga je imenovala za častnega konservatorja. Na pobudo Konrada Črnologarja so obnovili več zgodovinskih spomenikov.

—–

Slikar, scenograf in pedagog  MILAN  BUTINA  je leta 1951 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter delal nato kot scenograf in scenski slikar v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi v drugih gledališčih ter na ljubljanski televiziji. Med drugim se je posvečal likovni teoriji  ter  z  objavljenimi  deli  pomembno razširil slovensko teoretično misel o likovnih procesih. Poučeval je na šoli za oblikovanje, na Akademiji za likovno umetnost ter kot izredni profesor za tekstilno tehnologijo na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Milan Butina se je rodil na današnji dan leta 1923 v Kočevju.

—–

Pripovednik, dramatik in esejist MARJAN ROŽANC  je  pripadal rodu, ki se je od socialnega in sentimentalnega realizma premaknil k modernejši prozi. Njegovi osrednji pripovedni besedili sta roman “Ljubezen” in avtobiografski “Roman o knjigah”; izšel je leta 1983. V dramah se je bližal  angleškemu jeznemu mladeništvu, se loteval socialne problematike z eksistencialističnega stališča in postajal družbeno kritičen.

Od srede 60-ih let prejšnjega stoletja se je intenzivno in redno ukvarjal z esejistiko ter jo postopoma razvil v enega od vrhuncev svojega opusa in tovrstne slovenske književnosti sploh. Eseje je objavljal v samostojnih zaokroženih knjižnih izdajah. Med njimi so tudi eseji o slovenskih mitih z naslovom »Iz krvi in mesa«.  Rodil se je  na današnji dan leta 1930 v Slapah pri Ljubljani. Leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leto dni po smrti, 1991-ega, pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo.


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

22. marec - Ivan Minatti (1924) »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

21. marec - Ljudska pisateljica Erna Meško (1911) in njeno delo

Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

20. marec - Joso Gorec (1895) in prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami

Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

19. marec - usoda sestreljenih zavezniških letalcev (1944)

Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

18. marec - Josip Mursa (1864) uspešen podjetnik s konca 19. stoletja

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

17. marec - Jože Snoj (1934) literat o razmerju med posameznikom, svetom in zgodovino

Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

16. marec - Zorko Jelinčič in Primorski ilegalni planinski klub Krpelj (1924)

Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

15. marec - Kako z vlakom skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga ? (1856)

Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 10 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov