Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Krištof Cazafura, Ivan Logar, František Čap, Ivan Seljak Čopič
Kemik KRIŠTOF CAZAFURA je študiral na univerzi v Rimu in leta 1921 tam tudi doktoriral. Do začetka druge svetovne vojne je delal v Mariboru kot tehnični vodja v tovarni Zlatorog in v rafineriji zlata. Ob zasedbi mesta so ga Nemci izgnali; odšel je v Ljubljano, tam pa so ga zaprli fašisti. Leta 1947 je postal glavni direktor plana pri Direkciji kemične industrije v Ljubljani. Bil je tudi znanstveni sodelavec na metaluškem inštitutu in prijavil več patentov za postopke luženja različnih rud. Na tehniški visoki šoli in na montanističnem oddelku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo je predaval tudi anorgansko kemijo. Kot član komisije za nomenklaturo in terminologijo je prispeval k bogatenju slovenske kemijske kulture. Krištof Cazafura se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Rovinju na Hrvaškem.
—–
Zdravnik higienik in zgodovinar zdravstva IVAN LOGAR je študiral v Ljubljani in Zagrebu ter v letih od 1937 do 45 delal v Ljubljani kot mestni fizik. Po drugi svetovni vojni se je na ljubljanski šolski polikliniki posvečal razvoju in organizaciji šolske medicine, leta 1962 pa je v Zagrebu končal specializacijo iz šolske higiene. Kot prvi slovenski športno-šolski zdravnik je sodeloval pri ustanavljanju sekcije za športno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu in v uredništvu njenega glasila. Objavljal je članke s področja šolske higiene in športne medicine, preučeval zgodovino zdravstva na Slovenskem in zgodovino naravoslovja. Ivan Logar se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Čáchovicah na Češkem rodil filmski režiser FRANTIŠEK ČAP. V domovini je leta 1946 med drugim posnel vojno dramo “Možje brez kril” in zanjo prejel nagrado festivala v Cannesu. Leta 1949 je emigriral v Zvezno republiko Nemčijo, tri leta pozneje pa je prišel v Jugoslavijo. Tu je za domače in tuje producente posnel 11 filmov in v slovensko kinematografijo uvedel prvine komediografskega stila. Njegove odlike so bile spretno pripovedovanje zgodbe, zanesljiva izbira igralcev, skrb za podrobnosti in obvladovanje komične in dramatične situacije.
V tem slogu je leta 1953 posnel prvi slovenski zabavni film “Vesna”, s filmom “Trenutki odločitve” pa je dve leti pozneje posegel v tematiko narodnoosvobodilnega boja in izvirno predstavil nasprotje med partizanskim gibanjem in belogardizmom. Za ta filma je režiser František Čap na dveh puljskih filmskih festivalih dobil najvišjo nagrado.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVAN SÉLJAK ČOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.
Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači republiške skupščine v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Krištof Cazafura, Ivan Logar, František Čap, Ivan Seljak Čopič
Kemik KRIŠTOF CAZAFURA je študiral na univerzi v Rimu in leta 1921 tam tudi doktoriral. Do začetka druge svetovne vojne je delal v Mariboru kot tehnični vodja v tovarni Zlatorog in v rafineriji zlata. Ob zasedbi mesta so ga Nemci izgnali; odšel je v Ljubljano, tam pa so ga zaprli fašisti. Leta 1947 je postal glavni direktor plana pri Direkciji kemične industrije v Ljubljani. Bil je tudi znanstveni sodelavec na metaluškem inštitutu in prijavil več patentov za postopke luženja različnih rud. Na tehniški visoki šoli in na montanističnem oddelku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo je predaval tudi anorgansko kemijo. Kot član komisije za nomenklaturo in terminologijo je prispeval k bogatenju slovenske kemijske kulture. Krištof Cazafura se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Rovinju na Hrvaškem.
—–
Zdravnik higienik in zgodovinar zdravstva IVAN LOGAR je študiral v Ljubljani in Zagrebu ter v letih od 1937 do 45 delal v Ljubljani kot mestni fizik. Po drugi svetovni vojni se je na ljubljanski šolski polikliniki posvečal razvoju in organizaciji šolske medicine, leta 1962 pa je v Zagrebu končal specializacijo iz šolske higiene. Kot prvi slovenski športno-šolski zdravnik je sodeloval pri ustanavljanju sekcije za športno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu in v uredništvu njenega glasila. Objavljal je članke s področja šolske higiene in športne medicine, preučeval zgodovino zdravstva na Slovenskem in zgodovino naravoslovja. Ivan Logar se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Čáchovicah na Češkem rodil filmski režiser FRANTIŠEK ČAP. V domovini je leta 1946 med drugim posnel vojno dramo “Možje brez kril” in zanjo prejel nagrado festivala v Cannesu. Leta 1949 je emigriral v Zvezno republiko Nemčijo, tri leta pozneje pa je prišel v Jugoslavijo. Tu je za domače in tuje producente posnel 11 filmov in v slovensko kinematografijo uvedel prvine komediografskega stila. Njegove odlike so bile spretno pripovedovanje zgodbe, zanesljiva izbira igralcev, skrb za podrobnosti in obvladovanje komične in dramatične situacije.
V tem slogu je leta 1953 posnel prvi slovenski zabavni film “Vesna”, s filmom “Trenutki odločitve” pa je dve leti pozneje posegel v tematiko narodnoosvobodilnega boja in izvirno predstavil nasprotje med partizanskim gibanjem in belogardizmom. Za ta filma je režiser František Čap na dveh puljskih filmskih festivalih dobil najvišjo nagrado.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVAN SÉLJAK ČOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.
Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači republiške skupščine v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov