Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Danilo Majaron, Janko Mačkovšek, Mirko Kunčič, Akademski pevski zbor
Pravnik, politik in kulturni delavec DANILO MAJARON je leta 1888 na Dunaju doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Že med študijem je bil pomemben sodelavec političnega časnika “Slovenski narod”, pozneje pa tri desetletja predsednik Odvetniške zbornice v Ljubljani in eden glavnih organizatorjev jugoslovanskih pravniških kongresov.
S pisanjem in političnimi nastopi se je zavzemal za ustanovitev ljubljanske univerze, po razpadu Avstro-Ogrske pa je predsedoval vseučiliščni komisiji in vodil organizacijske priprave za ustanovitev univerze; leta 1929 je bil imenovan za njenega prvega častnega doktorja. V zadnjih letih 19. stoletja se je kot deželni poslanec za Idrijo zavzemal za izboljšanje socialnega položaja rudarjev in pripomogel k ustanovitvi realke v Idriji. Danilo Majaron se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Borovnici.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Idriji rodil narodni delavec in politik JANKO MAČKÔVŠEK. Po prvi svetovni vojni je bil referent za meje pri ljubljanskem Narodnem svetu, leta 1919 pa izvedenec v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Kot diplomant višje tehniške šole v Pragi se je ukvarjal z urbanizmom in prometnimi povezavami na Slovenskem. Bil je predsednik Ciril-Metodove družbe in društva Branibor ter soustanovitelj Manjšinskega inštituta v Ljubljani. Napisal je več študij in narisal več zemljevidov o slovenskih narodnih mejah.
Med drugo svetovno vojno je bil med drugim v predsedstvu Slovenske zaveze, političnega organa predstavnikov slovenskih protirevolucionarnih strank in skupin. Jugoslovanski begunski vladi v Londonu je pošiljal poročila o razmerah pod okupacijo: o delovanju strank in posameznikov, delovanju Osvobodilne fronte in komunistične partije, o okupatorjevem nasilju, publicistični dejavnosti in podobnem. Leta 1944 ga je gestapo aretiral in po zaslišanju poslal v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je tudi umrl. Po vojni je slovenska Uprava državne varnosti tako imenovano Mačkovškovo obveščevalno mrežo preganjala, češ da je delala za angleško obveščevalno službo, odgovorno za politične informacije in organizacijo Britancem naklonjenih političnih skupin, Mačkovška pa je imela tudi za idejnega vodjo četništva na Slovenskem.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Lescah na Gorenjskem rodil mladinski pisatelj MIRKO KUNČIČ. Po končani srednji šoli je delal v zdravilišču Topolšica, pozneje pa se je posvečal časnikarstvu. Leta 1943 in 44 je bil tiskovni referent na magistratu v Ljubljani, leta 1948 pa se je kot politični begunec naselil v Argentini. Mladinsko literaturo je začel pisati že v domovini, saj je bil od leta 1925 do 1941 urednik mladinske priloge in otroškega kotička v časopisu Slovenec. Izdal je več knjig pravljic, pripovedk, pesmi in gledaliških iger. V Argentini je Mirko Kunčič poleg ponatisov izdal še nekaj novih mladinskih del.
—–
Akademski pevski zbor je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta amaterski študentski moški zbor je bil med vojnama s svojo visoko umetniško in tehnično ravnijo eden najboljših v Sloveniji. Svoj zadnji koncert je imel na današnji dan leta 1941 v unionski dvorani v Ljubljani. Organizirali so ga na pobudo Osvobodilne fronte. Poslušalci so ga razumeli kot domoljubno manifestacijo in prerasel je v pravo protifašistično demonstracijo.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Danilo Majaron, Janko Mačkovšek, Mirko Kunčič, Akademski pevski zbor
Pravnik, politik in kulturni delavec DANILO MAJARON je leta 1888 na Dunaju doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Že med študijem je bil pomemben sodelavec političnega časnika “Slovenski narod”, pozneje pa tri desetletja predsednik Odvetniške zbornice v Ljubljani in eden glavnih organizatorjev jugoslovanskih pravniških kongresov.
S pisanjem in političnimi nastopi se je zavzemal za ustanovitev ljubljanske univerze, po razpadu Avstro-Ogrske pa je predsedoval vseučiliščni komisiji in vodil organizacijske priprave za ustanovitev univerze; leta 1929 je bil imenovan za njenega prvega častnega doktorja. V zadnjih letih 19. stoletja se je kot deželni poslanec za Idrijo zavzemal za izboljšanje socialnega položaja rudarjev in pripomogel k ustanovitvi realke v Idriji. Danilo Majaron se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Borovnici.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Idriji rodil narodni delavec in politik JANKO MAČKÔVŠEK. Po prvi svetovni vojni je bil referent za meje pri ljubljanskem Narodnem svetu, leta 1919 pa izvedenec v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Kot diplomant višje tehniške šole v Pragi se je ukvarjal z urbanizmom in prometnimi povezavami na Slovenskem. Bil je predsednik Ciril-Metodove družbe in društva Branibor ter soustanovitelj Manjšinskega inštituta v Ljubljani. Napisal je več študij in narisal več zemljevidov o slovenskih narodnih mejah.
Med drugo svetovno vojno je bil med drugim v predsedstvu Slovenske zaveze, političnega organa predstavnikov slovenskih protirevolucionarnih strank in skupin. Jugoslovanski begunski vladi v Londonu je pošiljal poročila o razmerah pod okupacijo: o delovanju strank in posameznikov, delovanju Osvobodilne fronte in komunistične partije, o okupatorjevem nasilju, publicistični dejavnosti in podobnem. Leta 1944 ga je gestapo aretiral in po zaslišanju poslal v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je tudi umrl. Po vojni je slovenska Uprava državne varnosti tako imenovano Mačkovškovo obveščevalno mrežo preganjala, češ da je delala za angleško obveščevalno službo, odgovorno za politične informacije in organizacijo Britancem naklonjenih političnih skupin, Mačkovška pa je imela tudi za idejnega vodjo četništva na Slovenskem.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Lescah na Gorenjskem rodil mladinski pisatelj MIRKO KUNČIČ. Po končani srednji šoli je delal v zdravilišču Topolšica, pozneje pa se je posvečal časnikarstvu. Leta 1943 in 44 je bil tiskovni referent na magistratu v Ljubljani, leta 1948 pa se je kot politični begunec naselil v Argentini. Mladinsko literaturo je začel pisati že v domovini, saj je bil od leta 1925 do 1941 urednik mladinske priloge in otroškega kotička v časopisu Slovenec. Izdal je več knjig pravljic, pripovedk, pesmi in gledaliških iger. V Argentini je Mirko Kunčič poleg ponatisov izdal še nekaj novih mladinskih del.
—–
Akademski pevski zbor je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta amaterski študentski moški zbor je bil med vojnama s svojo visoko umetniško in tehnično ravnijo eden najboljših v Sloveniji. Svoj zadnji koncert je imel na današnji dan leta 1941 v unionski dvorani v Ljubljani. Organizirali so ga na pobudo Osvobodilne fronte. Poslušalci so ga razumeli kot domoljubno manifestacijo in prerasel je v pravo protifašistično demonstracijo.
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov