Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

19. december

19.12.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvi avstrijski damski vokalni kvartet, Pavel Kunaver, Vasja Pirc, Karel Destovnik - Kajuh

Avstrijski časopis Neue Freie Presse se je na današnji dan leta 1884 razpisal o imenitnosti   Prvega   avstrijskega   damskega   vokalnega kvarteta.   Poleg Fride Perner so ga sestavljale še sestre Fani, Amalija in Marija Čampa, hčere graškega dvornega svetnika Alojzija Čampe (po rodu iz Celja) in njegove soproge Žanetke Ipavec iz Svetega Jurija ob Južni železnici. Dekleta so bile nečakinje treh slovenskih skladateljev Ipavcev – Alojza, Benjamina in Gustava – ter hkrati še sestrične četrtega, Josipa Ípavca. Pevke so se občinstvu prvič predstavile v veliki dvorani dunajskega Musikfereina. Več kot 2500 poslušalcev je bilo navdušenih nad čisto intonacijo, virtuoznostjo izvedbe in prirojeno muzikalnostjo pevk.

Po uspešnem krstu so prekrižarile Evropo od Portugalske in Španije do Rusije, nastopale pa so tudi na württenberškem, badenskem in saškem dvoru. Ruskega carja je še posebej očarala Gústavova pesem “Oblačku”, ki so mu jo morale pevke ponoviti. Sicer pa je časopisje   poročalo, da so s svojim ubranim petjem povsod očarale občinstvo, nad njimi pa so se navdušili tudi mnogi najodličnejši muziki tistega časa. Pojoče dame so prepevale tudi slovenske pesmi in veliko storile za mednarodno promocijo svojih stricev Benjamina in Gustava Ípavca..

—–

Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Ljubljani rodil poljudnoznanstveni pisec in mladinski pisatelj PAVEL  KUNAVER. Od 1919. leta do upokojitve je na ljubljanski meščanski šoli in pozneje na klasični gimnaziji poučeval geografijo in astronomijo. Bil je med začetniki smučanja, alpinizma in jamarstva na Slovenskerm. Med vojnama je vodil skavtsko organizacijo, leta 1951 pa je bil med ustanovitelji taborniške organizacije. Leta 1921 je objavil prvi slovenski gorniški priročnik “Na planine!”, leto pozneje pa prvo strokovno knjigo o krasu. Sicer pa je bilo življenje profesorja Pavla Kunaverja posvečeno predvsem mladini; zanjo je poleg številnih poljudnih člankov pisal tudi povesti.

—–

Na današnji dan leta 1907 se je v Idriji rodil šahovski velemojster in publicist  VASJA  PIRC. V letih od 1931 do 1957 je bil med nauspešnejšimi jugoslovanskimi šahisti.  Naslov mednarodnega mojstra je leta 1929 dosegel na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini, leta 1953 pa mu je Mednarodna šahovska zveza podelila naslov velemojstra. Sodeloval je na sedmih olimpijadah in 56-ih mednarodnih dvobojih ter odigral več kot 1.300 turnirskih partij. Bil je izjemen strateg in virtuoz pozicijske igre in končnic ter eden izmed najboljših teoretikov in piscev turnirskih knjig. Uveljavil je poseben indijski obrambni  sistem;  zdaj se imenuje  “Pirčeva obramba”. Vasja Pirc je bil tudi organizator, pedagog in trener, do smrti pa predsednik Centra za napredek šaha pri Šahovski zvezi Slovenije. Dobil je tudi Bloudkovo nagrado..

—–

Pesnik  in  narodni heroj KAREL  DESTOVNIK – KAJUH se je rodil na današnji dan leta 1922 v Šoštanju. Pesniti je začel že v nižji gimnaziji in objavljal v “Slovenski mladini” in “Sodobnosti”, aprila leta 1940 pa je bil kot šestošolec zaradi komunizma izključen. S svojimi pesmimi, napisanimi med narodnoosvobodilnim bojem, se je povsem približal idejnim in političnim težnjam slovenskih ljudi v tistih časih, v mnogih pa je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved in narodnoosvobodilno tematiko. Kot vodja kulturniške skupine v 14. diviziji je  recitiral na številnih mitingih. Poslušalci so njegove pesmi sprejemali kot izpoved svojega trpljenja, jih zapisovali in pripovedovali naprej. Karel Destovnik – Kajuh je ob nenadnem nemškem napadu na štabne enote februarja 1944. leta padel v bližini svojega rojstnega kraja.


Na današnji dan

6238 epizod

Na današnji dan

6238 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

19. december

19.12.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvi avstrijski damski vokalni kvartet, Pavel Kunaver, Vasja Pirc, Karel Destovnik - Kajuh

Avstrijski časopis Neue Freie Presse se je na današnji dan leta 1884 razpisal o imenitnosti   Prvega   avstrijskega   damskega   vokalnega kvarteta.   Poleg Fride Perner so ga sestavljale še sestre Fani, Amalija in Marija Čampa, hčere graškega dvornega svetnika Alojzija Čampe (po rodu iz Celja) in njegove soproge Žanetke Ipavec iz Svetega Jurija ob Južni železnici. Dekleta so bile nečakinje treh slovenskih skladateljev Ipavcev – Alojza, Benjamina in Gustava – ter hkrati še sestrične četrtega, Josipa Ípavca. Pevke so se občinstvu prvič predstavile v veliki dvorani dunajskega Musikfereina. Več kot 2500 poslušalcev je bilo navdušenih nad čisto intonacijo, virtuoznostjo izvedbe in prirojeno muzikalnostjo pevk.

Po uspešnem krstu so prekrižarile Evropo od Portugalske in Španije do Rusije, nastopale pa so tudi na württenberškem, badenskem in saškem dvoru. Ruskega carja je še posebej očarala Gústavova pesem “Oblačku”, ki so mu jo morale pevke ponoviti. Sicer pa je časopisje   poročalo, da so s svojim ubranim petjem povsod očarale občinstvo, nad njimi pa so se navdušili tudi mnogi najodličnejši muziki tistega časa. Pojoče dame so prepevale tudi slovenske pesmi in veliko storile za mednarodno promocijo svojih stricev Benjamina in Gustava Ípavca..

—–

Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Ljubljani rodil poljudnoznanstveni pisec in mladinski pisatelj PAVEL  KUNAVER. Od 1919. leta do upokojitve je na ljubljanski meščanski šoli in pozneje na klasični gimnaziji poučeval geografijo in astronomijo. Bil je med začetniki smučanja, alpinizma in jamarstva na Slovenskerm. Med vojnama je vodil skavtsko organizacijo, leta 1951 pa je bil med ustanovitelji taborniške organizacije. Leta 1921 je objavil prvi slovenski gorniški priročnik “Na planine!”, leto pozneje pa prvo strokovno knjigo o krasu. Sicer pa je bilo življenje profesorja Pavla Kunaverja posvečeno predvsem mladini; zanjo je poleg številnih poljudnih člankov pisal tudi povesti.

—–

Na današnji dan leta 1907 se je v Idriji rodil šahovski velemojster in publicist  VASJA  PIRC. V letih od 1931 do 1957 je bil med nauspešnejšimi jugoslovanskimi šahisti.  Naslov mednarodnega mojstra je leta 1929 dosegel na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini, leta 1953 pa mu je Mednarodna šahovska zveza podelila naslov velemojstra. Sodeloval je na sedmih olimpijadah in 56-ih mednarodnih dvobojih ter odigral več kot 1.300 turnirskih partij. Bil je izjemen strateg in virtuoz pozicijske igre in končnic ter eden izmed najboljših teoretikov in piscev turnirskih knjig. Uveljavil je poseben indijski obrambni  sistem;  zdaj se imenuje  “Pirčeva obramba”. Vasja Pirc je bil tudi organizator, pedagog in trener, do smrti pa predsednik Centra za napredek šaha pri Šahovski zvezi Slovenije. Dobil je tudi Bloudkovo nagrado..

—–

Pesnik  in  narodni heroj KAREL  DESTOVNIK – KAJUH se je rodil na današnji dan leta 1922 v Šoštanju. Pesniti je začel že v nižji gimnaziji in objavljal v “Slovenski mladini” in “Sodobnosti”, aprila leta 1940 pa je bil kot šestošolec zaradi komunizma izključen. S svojimi pesmimi, napisanimi med narodnoosvobodilnim bojem, se je povsem približal idejnim in političnim težnjam slovenskih ljudi v tistih časih, v mnogih pa je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved in narodnoosvobodilno tematiko. Kot vodja kulturniške skupine v 14. diviziji je  recitiral na številnih mitingih. Poslušalci so njegove pesmi sprejemali kot izpoved svojega trpljenja, jih zapisovali in pripovedovali naprej. Karel Destovnik – Kajuh je ob nenadnem nemškem napadu na štabne enote februarja 1944. leta padel v bližini svojega rojstnega kraja.


13.07.2023

21. julij - Rado Kušej (1875) eden klasikov slovenske pravne vede

Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva


20.07.2023

20. julij - 100 let od velike stavke v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe

Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

19. julij - pred 100 leti se je rodil Marijan Amalietti, arhitekt, karikaturist, ilustrator in stripar

Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

18. julij - pred 100 leti se je rodil skladatelj Franc Lampret

Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo


13.07.2023

17. julij - Herman Vogel (1941) pesnik trpkega sveta bolečine

Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

16. julij - zakon o univerzi v Ljubljani (1919)

Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

15. julij - prve slovenske planinske postojanke (1894)

Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

14. julij - Mirko Borotschnik (1953) prvi koroški Slovenec na položaju državnega tožilca

Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije


07.07.2023

13. julij - Božji služabnik Jakob Ukmar (1878)

Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas


07.07.2023

12. julij - 100 letnica rojstva pesnika in prevajalca Petra Levca

Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

11. julij - pred 100 leti se je rodil Lojze Bolta, arheolog na Rifniku

Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

10. julij - Slavko Tihec (1928) inovator v slovenskem kiparstvu in grafiki

Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

9. julij - Josipina Urbančič Turnograjska (1833), prva slovenska pesnica

Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS


01.07.2023

8. julij - Edo Mihevc (1891) Plečnikov diplomant in partizanski poveljnik

Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

7. julij - pred 100 leti se je rodila slikarka in ilustratorka Roža Piščanec

Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

6. julij - Jakob Aljaž (1845) skladatelj in duhovnik, ki je kupil vrh Triglava

Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

5. julij - pred 100 leti se je rodil krasoslovec Ivan Gams

Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

4. julij - spomenik Pohorskemu bataljonu (1954)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

3. julij - Janez Lenassi (1927), kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

2. julij - uršulinke v Ljubljani ustanovijo prvo dekliško šolo (1703)

Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 23 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov