Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janoš Kardoš, Zdravko Omerza, Ernest Franz, Ivan Sedej
Na današnji dan leta 1801 se je v Nóršincih pri Murski Soboti rodil pastor in šolnik JANOŠ KARDOŠ, poleg Štefana Kűzmiča najuspešnejši in najuglednejši prekmurski evangeličanski pisec. Leta 1845 je postal cerkveni nadzornik slovenskih evangeličanskih šol v Prekmurju, pozneje pa tudi cerkveni cenzor in šolski recenzent za slovenske učbenike. Prevajal in prirejal je priročnike za verski pouk in za bogoslužje pripravil pesmarico z več kot 500 pesmimi. Evangelčani namreč cerkvenih pesmaric niso uporabljali le pri bogoslužju, temveč tudi v šoli, pri pouku tako pomebnega predmeta, kot je bilo zanje cerkveno petje. Ta knjiga velja za njegovo najbolj samostojno in umetniško najbolj ustvarjalno delo. Pastor in pisatelj Janoš Kardoš je znan tudi kot prevajalec pesmi znanih madžarskih pesnikov.
—–
Logoped ZDRAVKO OMERZA je leta 1931 opravil izpit za predmetnega učitelja gluhih otrok. Najprej je poučeval na osnovnih šolah, nato na Zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, v letih od 1956 do 1968 pa je bil predavatelj logopedije na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Njegova poglavitna prizadevanja so bila prepričati strokovno javnost, kako pomembno je razvijati dober govor že v predšolski dobi in nujno popravljati slabega; ena najpomembnejših nalog predšolskih ustanov in osnovnih šol naj bi bila naučiti otroke pravilno govoriti, saj je govor podlaga njihovega umskega in naravnega razvoja ter sredstvo za izobrazbo in vzgojo. Zdravko Omerza je napisal tudi več knjig in več kot sto strokovnih člankov. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Krškem.
—–
Scenograf ERNEST FRANZ se je rodil na današnji dan leta 1906 v Podgorju pri Sežani. Iz arhitekture je diplomiral leta 1930 pri mojstru Plečniku. Najprej je delal kot projektant, nato pa kot scenograf za dramski, operni in baletni oder pri Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Do leta 1972 je bil tudi ravnatelj gledališkega ateljeja. Po drugi svetovni vojni je gostoval še drugod po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini. V njegovih stvaritvah je bilo čutiti precejšnjo mero realizma s posluhom za prostorsko kompozicijo in časovno oznako. Izvirnejši je bil pri oblikovanju arhitekturnih ambientov, iz katerih je pogosto odsevala funkcionalistična likovna govorica. Ernest Franz je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado.
—–
Na današnji dan leta 1934 se je v Ljubljani rodil etnolog, umetnostni zgodovinar in likovni kritik IVAN SEDEJ. Leta 1960 je diplomiral in pozneje doktoriral iz umetnostne zgodovine, leta 1967 pa je diplomiral še iz etnologije. Do leta 1986 je bil direktor Likovnega razstavišča Riharda Jakopiča, pozneje pa direktor Slovenskega etnografskega muzeja. Teoretično je utemeljil varstvo etnoloških spomenikov in izdelal 29 tipografskih elaboratov o ljudskem stavbarstvu. Veliko je pisal o ljudski umetnosti in stavbarstvu, o sodobni likovni umetnosti pa tudi eseje in likovne kritike. Bibliografija Ivana Sedeja obsega več kot tisoč enot.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janoš Kardoš, Zdravko Omerza, Ernest Franz, Ivan Sedej
Na današnji dan leta 1801 se je v Nóršincih pri Murski Soboti rodil pastor in šolnik JANOŠ KARDOŠ, poleg Štefana Kűzmiča najuspešnejši in najuglednejši prekmurski evangeličanski pisec. Leta 1845 je postal cerkveni nadzornik slovenskih evangeličanskih šol v Prekmurju, pozneje pa tudi cerkveni cenzor in šolski recenzent za slovenske učbenike. Prevajal in prirejal je priročnike za verski pouk in za bogoslužje pripravil pesmarico z več kot 500 pesmimi. Evangelčani namreč cerkvenih pesmaric niso uporabljali le pri bogoslužju, temveč tudi v šoli, pri pouku tako pomebnega predmeta, kot je bilo zanje cerkveno petje. Ta knjiga velja za njegovo najbolj samostojno in umetniško najbolj ustvarjalno delo. Pastor in pisatelj Janoš Kardoš je znan tudi kot prevajalec pesmi znanih madžarskih pesnikov.
—–
Logoped ZDRAVKO OMERZA je leta 1931 opravil izpit za predmetnega učitelja gluhih otrok. Najprej je poučeval na osnovnih šolah, nato na Zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, v letih od 1956 do 1968 pa je bil predavatelj logopedije na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Njegova poglavitna prizadevanja so bila prepričati strokovno javnost, kako pomembno je razvijati dober govor že v predšolski dobi in nujno popravljati slabega; ena najpomembnejših nalog predšolskih ustanov in osnovnih šol naj bi bila naučiti otroke pravilno govoriti, saj je govor podlaga njihovega umskega in naravnega razvoja ter sredstvo za izobrazbo in vzgojo. Zdravko Omerza je napisal tudi več knjig in več kot sto strokovnih člankov. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Krškem.
—–
Scenograf ERNEST FRANZ se je rodil na današnji dan leta 1906 v Podgorju pri Sežani. Iz arhitekture je diplomiral leta 1930 pri mojstru Plečniku. Najprej je delal kot projektant, nato pa kot scenograf za dramski, operni in baletni oder pri Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Do leta 1972 je bil tudi ravnatelj gledališkega ateljeja. Po drugi svetovni vojni je gostoval še drugod po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini. V njegovih stvaritvah je bilo čutiti precejšnjo mero realizma s posluhom za prostorsko kompozicijo in časovno oznako. Izvirnejši je bil pri oblikovanju arhitekturnih ambientov, iz katerih je pogosto odsevala funkcionalistična likovna govorica. Ernest Franz je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado.
—–
Na današnji dan leta 1934 se je v Ljubljani rodil etnolog, umetnostni zgodovinar in likovni kritik IVAN SEDEJ. Leta 1960 je diplomiral in pozneje doktoriral iz umetnostne zgodovine, leta 1967 pa je diplomiral še iz etnologije. Do leta 1986 je bil direktor Likovnega razstavišča Riharda Jakopiča, pozneje pa direktor Slovenskega etnografskega muzeja. Teoretično je utemeljil varstvo etnoloških spomenikov in izdelal 29 tipografskih elaboratov o ljudskem stavbarstvu. Veliko je pisal o ljudski umetnosti in stavbarstvu, o sodobni likovni umetnosti pa tudi eseje in likovne kritike. Bibliografija Ivana Sedeja obsega več kot tisoč enot.
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Neveljaven email naslov