Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jurij Slatkonja, Jožef Burger, Janko Grazer, podložniki napadejo ižanski grad
Glasbenik, humanist in škof JURIJ SLATKONJA je leta 1495 omenjen kot ljubljanski kanonik ter dvorni kaplan in kapelnik. Cesar Maksimilijan Prvi mu je podaril veliko nepremičnin oziroma posesti; nekaj tudi na Kranjskem. Svoje cerkvene službe v teh krajih – bil je tudi novomeški in ljubljanski prošt – je opravljal prek namestnikov. Organiziral je cesarjevo glasbeno kapelo (poznejši znameniti Dunajski dečki) in vodil dvorno glasbeno ustanovo. Domnevno je bil tudi skladatelj; pripisujejo mu avtorstvo moteta »Vas sem izvolil izmed sveta«. Jurij Slatkonja se je rodil na današnji dan leta 1456 v Ljubljani.
—–
Dunajska marčna revolucija leta 1848 je odmevala tudi med slovenskimi kmeti, saj so pričakovali, da se bodo končno otresli tlačanskega jarma. Nezadovoljstvo in zahteva po odpravi podložniškega razmerja sta bila marsikje razloga za obračun z gosposko in za krajevne nemire. Tako je na današnji dan pred 172-imi leti zvečer nekaj sto podložnikov ižanske graščine napadlo ižanski grad, ga oplenilo ter požgalo gruntne knjige, urbarje in hišno opremo. Časnik Kmetijske in rokodelske novice je takole opisal dogodek:
»Sram nas je povedati, da se je po razglašeni novi vladi milostliviga Cesarja na Igu blizu Ljubljane velika truma kmetov zbrala, grajšinski grad napadla, po tolovajsko v njem razsajala, hišno napravo pokončala, gosposkine pisma in gruntne bukve požgala. Nikdar si ne bojo ti razvujzdani tolovaji madež izbrisali, ki jih je oskrunil za vse dni njih življenja! Oni niso vredni, da bi jih Kranjec imenovali.«
Vojaki, ki so prišli naslednje jutro reševat grofovo premoženje, so preprečili še hujše načrte ižanskih puntarjev. Manjši neredi so bili tudi ponekod drugod, a večina takratnih časopisov v cesarstvu je poročala le o zares strahotnem razdejanju na Igu pri Ljubljani. Čez nekaj dni so na Kranjskem razglasili izredne razmere, uvedli naglo sodišče ter določili, da so vaške občine kolektivno odgovorne za povzročeno škodo.
—–
Nabožni pisec in prevajalec JOŽEF BURGER je po končanem študiju bogoslovja v Ljubljani leta 1836 postal župnik v Šmartnem pri Litiji. Že kot bogoslovec je bil vnet privrženec metelčice, črkopisa, ki naj bi s predelavo in uporabo nekaterih cirilskih in grških črk dal vsakemu glasu posebno znamenje in tako nadomestil tedaj veljavno bohoričico. Metelčico je branil tudi v tako imenovani »abecedni vojni« ali »črkarski pravdi« in v tem črkopisu objavljal nabožna besedila. Po mladostnih pesniških poskusih je iz nemščine prevedel tri mladinske vzgojne povesti in z njimi pripravil pot prvi slovenski povesti »Sreča v nesreči« Janeza Ciglerja. Jožef Burger se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Krašnji v okolici Domžal.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jurij Slatkonja, Jožef Burger, Janko Grazer, podložniki napadejo ižanski grad
Glasbenik, humanist in škof JURIJ SLATKONJA je leta 1495 omenjen kot ljubljanski kanonik ter dvorni kaplan in kapelnik. Cesar Maksimilijan Prvi mu je podaril veliko nepremičnin oziroma posesti; nekaj tudi na Kranjskem. Svoje cerkvene službe v teh krajih – bil je tudi novomeški in ljubljanski prošt – je opravljal prek namestnikov. Organiziral je cesarjevo glasbeno kapelo (poznejši znameniti Dunajski dečki) in vodil dvorno glasbeno ustanovo. Domnevno je bil tudi skladatelj; pripisujejo mu avtorstvo moteta »Vas sem izvolil izmed sveta«. Jurij Slatkonja se je rodil na današnji dan leta 1456 v Ljubljani.
—–
Dunajska marčna revolucija leta 1848 je odmevala tudi med slovenskimi kmeti, saj so pričakovali, da se bodo končno otresli tlačanskega jarma. Nezadovoljstvo in zahteva po odpravi podložniškega razmerja sta bila marsikje razloga za obračun z gosposko in za krajevne nemire. Tako je na današnji dan pred 172-imi leti zvečer nekaj sto podložnikov ižanske graščine napadlo ižanski grad, ga oplenilo ter požgalo gruntne knjige, urbarje in hišno opremo. Časnik Kmetijske in rokodelske novice je takole opisal dogodek:
»Sram nas je povedati, da se je po razglašeni novi vladi milostliviga Cesarja na Igu blizu Ljubljane velika truma kmetov zbrala, grajšinski grad napadla, po tolovajsko v njem razsajala, hišno napravo pokončala, gosposkine pisma in gruntne bukve požgala. Nikdar si ne bojo ti razvujzdani tolovaji madež izbrisali, ki jih je oskrunil za vse dni njih življenja! Oni niso vredni, da bi jih Kranjec imenovali.«
Vojaki, ki so prišli naslednje jutro reševat grofovo premoženje, so preprečili še hujše načrte ižanskih puntarjev. Manjši neredi so bili tudi ponekod drugod, a večina takratnih časopisov v cesarstvu je poročala le o zares strahotnem razdejanju na Igu pri Ljubljani. Čez nekaj dni so na Kranjskem razglasili izredne razmere, uvedli naglo sodišče ter določili, da so vaške občine kolektivno odgovorne za povzročeno škodo.
—–
Nabožni pisec in prevajalec JOŽEF BURGER je po končanem študiju bogoslovja v Ljubljani leta 1836 postal župnik v Šmartnem pri Litiji. Že kot bogoslovec je bil vnet privrženec metelčice, črkopisa, ki naj bi s predelavo in uporabo nekaterih cirilskih in grških črk dal vsakemu glasu posebno znamenje in tako nadomestil tedaj veljavno bohoričico. Metelčico je branil tudi v tako imenovani »abecedni vojni« ali »črkarski pravdi« in v tem črkopisu objavljal nabožna besedila. Po mladostnih pesniških poskusih je iz nemščine prevedel tri mladinske vzgojne povesti in z njimi pripravil pot prvi slovenski povesti »Sreča v nesreči« Janeza Ciglerja. Jožef Burger se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Krašnji v okolici Domžal.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov