Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Božidar Jakac, Mara Bešter, Ondina Otta Klasinc, zakon o univerzi v Ljubljani
Slikar in grafik Božidar Jakac je študiral na akademiji v Pragi, potem pa je bil profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani. Študijsko je potoval po Evropi, Afriki in Združenih državah Amerike. Od leta 1943 je bil v partizanih in je s svojimi deli postal kronist osvobodilne vojne. Po vojni je bil profesor za grafiko in rektor na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil pa je tudi član več tujih akademij. Imel je približno 200 samostojnih razstav in je dobil vrsto priznanj, med njimi nagrado Avnoja in štirikrat Prešernovo.
Božidar Jakac je ustvaril enega najbogatejših opusov slik, grafik in risb, bil je najplodovitejši slovenski portretist, risal pa je tudi krajino, predvsem svojo rojstno Dolenjsko. Svojo dobo in zgodovinske dogodke je dokumentiral tudi s fotografijo in filmskimi zapisi. Ukvarjal se je še z ilustracijo, drobno grafiko in oblikovanjem znamk. Njegovo delo sta sprva zaznamovala lirični impresionizem in simbolizem, pozneje pa ekspresionizem in končno lirično občuteni realizem. Božidar Jakac se je rodil na današnji dan leta 1899 v Novem mestu.
——–
Na današnji dan leta 1919 pa je bil v Začasnem narodnem predstavništvu le sprejet “zakon o univerzi v Ljubljani”. Za oblikovanje in sprejetje tega zakona je bil najbolj zaslužen poverjenik za uk in bogočastje pri Narodni vladi doktor Karel Verstovšek. Leta 1919 je bilo ustanovljeno pet fakultet: teološka, pravna, filozofska, tehniška in medicinska. Predavanja so se po večini začela decembra istega leta, vpisanih pa je bilo približno 900 študentov.
—–
Mara Bešter je pred 60 leti postala prva slovenska doktorica ekonomskih znanosti in redna profesorica za statistiko na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Leta 1982 je bila izvoljena za sodnico ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije, kot strokovnjakinja pa je bila med drugim članica republiškega sveta za družbeni razvoj in ekonomsko politiko ter članica jugoslovanske delegacije na zasedanjih Mednarodne organizacije dela. Po koncu druge svetovne vojne je bila poslanka prve slovenske in zvezne skupščine.
Raziskovalno se je ukvarjala z novim sistemom družbenih dejavnosti, biološko reprodukcijo in položajem žensk ter kazalci družbene reprodukcije. Zaslužna profesorica ljubljanske univerze Mara Bešter se je rodila na današnji dan leta 1922 v Kamniku.
—–
Leta 1924 se je v Trstu rodila operna pevka in sopranistka Ondina Otta Klasinc. Študij petja je končala v rojstnem mestu, po uspehu na prvem povojnem tekmovanju pevcev v Trstu pa je leta 1946 prejela ponudbo za svoj prvi angažma v opernem gledališču v Ljubljani. Debitirala je z vlogo Rozine v Rossinijevem Seviljskem brivcu. Po delu v ljubljanski operni hiši je odšla v Milano; tam je od leta 1951 kot svobodna umetnica gostovala skoraj po vsem svetu. Od leta 1958 do leta 1972 je bila prvakinja mariborske Opere, nato pa se je posvetila pedagoškemu delu. Repertoar Ondine Otte Klasinc je obsegal več kot 60 vlog iz italijanskega, francoskega, nemškega in slovanskega klasičnega repertoarja. Za svoje delo je prejela številne ugledne domače in tuje nagrade ter priznanja, med drugim leta 1967 nagrado Prešernovega sklada ter leta 2011 najvišje slovensko stanovsko priznanje na področju glasbene umetnosti – Betettovo nagrado.
Po njej se imenuje tudi mednarodno tekmovanje mladih opernih pevcev, ki ga od leta 1999 organizirajo v Mariboru.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Božidar Jakac, Mara Bešter, Ondina Otta Klasinc, zakon o univerzi v Ljubljani
Slikar in grafik Božidar Jakac je študiral na akademiji v Pragi, potem pa je bil profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani. Študijsko je potoval po Evropi, Afriki in Združenih državah Amerike. Od leta 1943 je bil v partizanih in je s svojimi deli postal kronist osvobodilne vojne. Po vojni je bil profesor za grafiko in rektor na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil pa je tudi član več tujih akademij. Imel je približno 200 samostojnih razstav in je dobil vrsto priznanj, med njimi nagrado Avnoja in štirikrat Prešernovo.
Božidar Jakac je ustvaril enega najbogatejših opusov slik, grafik in risb, bil je najplodovitejši slovenski portretist, risal pa je tudi krajino, predvsem svojo rojstno Dolenjsko. Svojo dobo in zgodovinske dogodke je dokumentiral tudi s fotografijo in filmskimi zapisi. Ukvarjal se je še z ilustracijo, drobno grafiko in oblikovanjem znamk. Njegovo delo sta sprva zaznamovala lirični impresionizem in simbolizem, pozneje pa ekspresionizem in končno lirično občuteni realizem. Božidar Jakac se je rodil na današnji dan leta 1899 v Novem mestu.
——–
Na današnji dan leta 1919 pa je bil v Začasnem narodnem predstavništvu le sprejet “zakon o univerzi v Ljubljani”. Za oblikovanje in sprejetje tega zakona je bil najbolj zaslužen poverjenik za uk in bogočastje pri Narodni vladi doktor Karel Verstovšek. Leta 1919 je bilo ustanovljeno pet fakultet: teološka, pravna, filozofska, tehniška in medicinska. Predavanja so se po večini začela decembra istega leta, vpisanih pa je bilo približno 900 študentov.
—–
Mara Bešter je pred 60 leti postala prva slovenska doktorica ekonomskih znanosti in redna profesorica za statistiko na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Leta 1982 je bila izvoljena za sodnico ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije, kot strokovnjakinja pa je bila med drugim članica republiškega sveta za družbeni razvoj in ekonomsko politiko ter članica jugoslovanske delegacije na zasedanjih Mednarodne organizacije dela. Po koncu druge svetovne vojne je bila poslanka prve slovenske in zvezne skupščine.
Raziskovalno se je ukvarjala z novim sistemom družbenih dejavnosti, biološko reprodukcijo in položajem žensk ter kazalci družbene reprodukcije. Zaslužna profesorica ljubljanske univerze Mara Bešter se je rodila na današnji dan leta 1922 v Kamniku.
—–
Leta 1924 se je v Trstu rodila operna pevka in sopranistka Ondina Otta Klasinc. Študij petja je končala v rojstnem mestu, po uspehu na prvem povojnem tekmovanju pevcev v Trstu pa je leta 1946 prejela ponudbo za svoj prvi angažma v opernem gledališču v Ljubljani. Debitirala je z vlogo Rozine v Rossinijevem Seviljskem brivcu. Po delu v ljubljanski operni hiši je odšla v Milano; tam je od leta 1951 kot svobodna umetnica gostovala skoraj po vsem svetu. Od leta 1958 do leta 1972 je bila prvakinja mariborske Opere, nato pa se je posvetila pedagoškemu delu. Repertoar Ondine Otte Klasinc je obsegal več kot 60 vlog iz italijanskega, francoskega, nemškega in slovanskega klasičnega repertoarja. Za svoje delo je prejela številne ugledne domače in tuje nagrade ter priznanja, med drugim leta 1967 nagrado Prešernovega sklada ter leta 2011 najvišje slovensko stanovsko priznanje na področju glasbene umetnosti – Betettovo nagrado.
Po njej se imenuje tudi mednarodno tekmovanje mladih opernih pevcev, ki ga od leta 1999 organizirajo v Mariboru.
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov