Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Amerikanski Slovenec, Nobelova nagrada Ljubljančanu, mora, ki je legla na Edvarda Kocbeka, atletinja v Celju izenačila svetovni rekord
Kemik, zdravnik in Nobelov nagrajenec Friderik Pregl se je rodil 3. septembra 1869 v Ljubljani. Po osnovni šoli in klasični gimnaziji sta se po očetovi smrti z materjo preselila v Gradec; tam je študiral medicino in se izpopolnjeval pri vrhunskih strokovnjakih za fiziološko kemijo. Dobil je mesto predstojnika medicinsko-kemijskega instituta v Gradcu. Leta 1910 je sprejel redno profesuro in predstojniško mesto za medicinsko kemijo na Univerzi v Innsbrucku, vendar se je čez tri leta vrnil v Gradec; tam je bil vse do smrti redni profesor za uporabno medicinsko kemijo, v letih 1920 in 1921 pa tudi rektor graške univerze. Za odkritje »originalne metode mikroanalize organskih snovi« je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Friderik Pregl je edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je doslej samostojno prejel Nobelovo nagrado.
______
“Amerikanski Slovenec”, prvi in najstarejši slovenski časnik v Združenih državah Amerike, je začel izhajati kot tednik, in sicer v Chicagu na današnji dan leta 1891. Med obema vojnama je nekaj časa izhajal tudi večkrat na teden, po letu 1946 pa je v Clevelandu znova postal tednik. Ustanovil ga je Anton Murnik, ki je bil tudi njegov prvi urednik. Pozneje ga je prodal Josipu Frančišku Buhu in ta ga je tiskal v prvi slovenski tiskarni v Združenih državah Amerike. Časnik je v naslednjih letih zamenjal več lastnikov, leta 1946 pa ga je kupila Ameriška slovenska katoliška jednota in ga preselila v Cleveland. Kot prvi slovenski časnik v Združenih državah Amerike je imel ”Amerikanski Slovenec” pionirsko vlogo pri povezovanju ameriških Slovencev.
______
Dnevniki književnika in politika Edvarda Kocbeka so pomemben vir za preučevanje in razumevanje naše novejše zgodovine. 3. septembra 1945 je bila tako v njegovem dnevniku zapisana informacija o pogovoru s Francem Snojem o poboju domobrancev po koncu vojne. Kocbek je zapisal, da mu je Snoj pokazal pismo človeka iz bele garde, ki se je po naključju rešil smrti in zbežal k Angležem. »Pisma še nisem prebral, pa je po njegovem mnenju strahotno. Pravijo, da so naši vsega skupaj poklali približno 3.000 domačih članov domobrancev. Pred očmi se mi je stemnilo zaradi bremena, ki mi je leglo na dušo, in zaradi laži partijcev in nevednosti različnih Vidmarjev, s katerimi odgovarjajo na vedno večji ljudski nemir. Vedno bolj sem zaskrbljen nad hitrostjo in grobostjo, s katero partija – od Tita navzdol – gradi novo centralizirano Jugoslavijo. Imam občutek, da se slovenski narodni program ne bo izpolnil niti po zemljepisnem edinstvu niti po politični suverenosti in gospodarski neodvisnosti,« je v svojem dnevniku pred 75-imi leti zapisal pisatelj, pesnik in politik Edvard Kocbek.
______
5. septembra 1964 je ljubljanska atletinja Draga Stamejčič na mitingu v Celju izenačila svetovni rekord v teku na 80 metrov z ovirami. Njen čas je bil 10 sekund in 5 desetink. To se je zgodilo le štirinajst dni pred odhodom na olimpijado v Tokio. Tudi tam se je Draga Stamejčič dobro odrezala. 32 dni po rekordnem teku v Celju je najprej v okviru peteroboja izboljšala slovenski in jugoslovanski rekord v skoku v daljavo na 619 cm. Kljub poškodbi kolena je uspešno končala olimpijski peteroboj z novim rekordnim seštevkom in z uvrstitvijo na izvrstno 5. mesto. Atletinja Draga Stamejčič je bila 18-kratna prvakinja Jugoslavije in 11-kratna balkanska prvakinja, dobila je tudi posebno priznanje mednarodne atletske zveze za izenačenje svetovnega rekorda, med letoma 1954 in 1964 pa je kar 28-krat nastopila za reprezentanco Jugoslavije.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Amerikanski Slovenec, Nobelova nagrada Ljubljančanu, mora, ki je legla na Edvarda Kocbeka, atletinja v Celju izenačila svetovni rekord
Kemik, zdravnik in Nobelov nagrajenec Friderik Pregl se je rodil 3. septembra 1869 v Ljubljani. Po osnovni šoli in klasični gimnaziji sta se po očetovi smrti z materjo preselila v Gradec; tam je študiral medicino in se izpopolnjeval pri vrhunskih strokovnjakih za fiziološko kemijo. Dobil je mesto predstojnika medicinsko-kemijskega instituta v Gradcu. Leta 1910 je sprejel redno profesuro in predstojniško mesto za medicinsko kemijo na Univerzi v Innsbrucku, vendar se je čez tri leta vrnil v Gradec; tam je bil vse do smrti redni profesor za uporabno medicinsko kemijo, v letih 1920 in 1921 pa tudi rektor graške univerze. Za odkritje »originalne metode mikroanalize organskih snovi« je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Friderik Pregl je edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je doslej samostojno prejel Nobelovo nagrado.
______
“Amerikanski Slovenec”, prvi in najstarejši slovenski časnik v Združenih državah Amerike, je začel izhajati kot tednik, in sicer v Chicagu na današnji dan leta 1891. Med obema vojnama je nekaj časa izhajal tudi večkrat na teden, po letu 1946 pa je v Clevelandu znova postal tednik. Ustanovil ga je Anton Murnik, ki je bil tudi njegov prvi urednik. Pozneje ga je prodal Josipu Frančišku Buhu in ta ga je tiskal v prvi slovenski tiskarni v Združenih državah Amerike. Časnik je v naslednjih letih zamenjal več lastnikov, leta 1946 pa ga je kupila Ameriška slovenska katoliška jednota in ga preselila v Cleveland. Kot prvi slovenski časnik v Združenih državah Amerike je imel ”Amerikanski Slovenec” pionirsko vlogo pri povezovanju ameriških Slovencev.
______
Dnevniki književnika in politika Edvarda Kocbeka so pomemben vir za preučevanje in razumevanje naše novejše zgodovine. 3. septembra 1945 je bila tako v njegovem dnevniku zapisana informacija o pogovoru s Francem Snojem o poboju domobrancev po koncu vojne. Kocbek je zapisal, da mu je Snoj pokazal pismo človeka iz bele garde, ki se je po naključju rešil smrti in zbežal k Angležem. »Pisma še nisem prebral, pa je po njegovem mnenju strahotno. Pravijo, da so naši vsega skupaj poklali približno 3.000 domačih članov domobrancev. Pred očmi se mi je stemnilo zaradi bremena, ki mi je leglo na dušo, in zaradi laži partijcev in nevednosti različnih Vidmarjev, s katerimi odgovarjajo na vedno večji ljudski nemir. Vedno bolj sem zaskrbljen nad hitrostjo in grobostjo, s katero partija – od Tita navzdol – gradi novo centralizirano Jugoslavijo. Imam občutek, da se slovenski narodni program ne bo izpolnil niti po zemljepisnem edinstvu niti po politični suverenosti in gospodarski neodvisnosti,« je v svojem dnevniku pred 75-imi leti zapisal pisatelj, pesnik in politik Edvard Kocbek.
______
5. septembra 1964 je ljubljanska atletinja Draga Stamejčič na mitingu v Celju izenačila svetovni rekord v teku na 80 metrov z ovirami. Njen čas je bil 10 sekund in 5 desetink. To se je zgodilo le štirinajst dni pred odhodom na olimpijado v Tokio. Tudi tam se je Draga Stamejčič dobro odrezala. 32 dni po rekordnem teku v Celju je najprej v okviru peteroboja izboljšala slovenski in jugoslovanski rekord v skoku v daljavo na 619 cm. Kljub poškodbi kolena je uspešno končala olimpijski peteroboj z novim rekordnim seštevkom in z uvrstitvijo na izvrstno 5. mesto. Atletinja Draga Stamejčič je bila 18-kratna prvakinja Jugoslavije in 11-kratna balkanska prvakinja, dobila je tudi posebno priznanje mednarodne atletske zveze za izenačenje svetovnega rekorda, med letoma 1954 in 1964 pa je kar 28-krat nastopila za reprezentanco Jugoslavije.
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov