Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Švedski plemič in pesnik slovenskega rodu, vzgojitelj prvega povojnega rodu naših dramskih igralcev, od Knafljevega štipendista do diplomata, strokovnjak za srednjeveško numizmatiko
Pesnik Carl Johan Gustaf Snoilsky je bil zadnji potomec švedske plemiške rodbine Snoilsky. Predniki le-te so bili slovenskega rodu. V njegovih zgodnjih delih prevladujejo ljubezenski motivi in pesmi o svobodi, v zadnjem življenjskem obdobju pa je pisal o dogodkih in osebnostih iz švedske zgodovine. Snoilsky je veliko pozornost posvečal slovenskemu izvoru svoje rodbine. Leta 1882 je med vračanjem iz Italije potoval skozi Slovenijo in tedaj je nastala pesem “Laibach”, v kateri govori o Sloveniji kot domovini svojih prednikov. Navezal je stike z Antonom Aškercem in ta je slovenske bralce opozoril na Snoilskega kot potomca slovenskih protestantskih izgnancev ter ob njegovi šestdesetletnici objavil pesem njemu na čast. Carl Johan Gustaf Snoilsky se je rodil leta 1841 v Stockholmu.
_______
Operni in koncertni pevec, gledališki igralec in pedagog Ivan Levar je v svoji bogati karieri odigral približno 130 opernih in 160 dramskih vlog, večidel osrednjih. Študiral je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju ter nato pel v Moravski Ostravi, Aachnu, Zagrebu in Ljubljani. Na tujih in domačih odrih je pel prve baritonske vloge, posebno uspešne pa so bile vloge iz slovenskega opernega repertoarja. Kot dramski igralec se je Ivan Levar sprva uveljavil kot interpret klasičnih vlog. V obdobju med vojnama in prva leta po drugi – v tej je bil zaprt v Ljubljani in interniran v nemških taboriščih – je bil najpomembnejši član ljubljanske Drame in igral večino vodilnih vlog. Zaradi bolezni se je namreč moral odreči pevski karieri. Postal je tudi prvi redni profesor na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in vzgojil prvi povojni rod naših dramskih igralcev. Operni pevec, gledališki igralec in pedagog Ivan Levar je bil izjemna osebnost v razvoju slovenske gledališke umetnosti. Rodil se je leta 1888 na Rakeku.
_______
Diplomat Ivan Perne je pravo študiral v Pragi in s štipendijo Knafljevega sklada na Dunaju. Po doktoratu leta 1914 je zaprosil za državno službo v Celovcu, a je zaradi enoletnega študija v Pragi ni dobil – za Nemce je bil namreč preveč zaveden Slovenec. Med prvo svetovno vojno je bil kot častnik avstrijske vojske na vzhodni fronti in štiri leta v ruskem ujetništvu, leta 1919 pa je postal tajnik v zunanjem ministrstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje je služboval na poslaništvu v Berlinu in bil vodja oddelka v zunanjem ministrstvu za sodelovanje z Društvom narodov s posebno nalogo stalnega svetovalca jugoslovanske delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi. Za njegovo delo sta ga odlikovala belgijski kralj in država Poljska, prejel pa je tudi jugoslovanski red svetega Save. Ivan Perne se je rodil na današnji dan leta 1889 na Povljah pri Kranju.
_______
Numizmatik Egon Baumgartner se je rodil leta 1894. Kot nekdanji vojaški uslužbenec je po prvi svetovni vojni živel v Mariboru. Na podlagi bogatega zbranega gradiva in primerjalnih študij je s podrobnimi stilnimi analizami dopolnjeval tedanja dognanja z numizmatičnega področja. Kot nadarjen risar je sam ilustriral svoje razprave o srednjeveških novcih, predvsem o breških kovancih. Egon Baumgartner je bil najpomembnejši raziskovalec srednjeveške numizmatike na Slovenskem.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Švedski plemič in pesnik slovenskega rodu, vzgojitelj prvega povojnega rodu naših dramskih igralcev, od Knafljevega štipendista do diplomata, strokovnjak za srednjeveško numizmatiko
Pesnik Carl Johan Gustaf Snoilsky je bil zadnji potomec švedske plemiške rodbine Snoilsky. Predniki le-te so bili slovenskega rodu. V njegovih zgodnjih delih prevladujejo ljubezenski motivi in pesmi o svobodi, v zadnjem življenjskem obdobju pa je pisal o dogodkih in osebnostih iz švedske zgodovine. Snoilsky je veliko pozornost posvečal slovenskemu izvoru svoje rodbine. Leta 1882 je med vračanjem iz Italije potoval skozi Slovenijo in tedaj je nastala pesem “Laibach”, v kateri govori o Sloveniji kot domovini svojih prednikov. Navezal je stike z Antonom Aškercem in ta je slovenske bralce opozoril na Snoilskega kot potomca slovenskih protestantskih izgnancev ter ob njegovi šestdesetletnici objavil pesem njemu na čast. Carl Johan Gustaf Snoilsky se je rodil leta 1841 v Stockholmu.
_______
Operni in koncertni pevec, gledališki igralec in pedagog Ivan Levar je v svoji bogati karieri odigral približno 130 opernih in 160 dramskih vlog, večidel osrednjih. Študiral je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju ter nato pel v Moravski Ostravi, Aachnu, Zagrebu in Ljubljani. Na tujih in domačih odrih je pel prve baritonske vloge, posebno uspešne pa so bile vloge iz slovenskega opernega repertoarja. Kot dramski igralec se je Ivan Levar sprva uveljavil kot interpret klasičnih vlog. V obdobju med vojnama in prva leta po drugi – v tej je bil zaprt v Ljubljani in interniran v nemških taboriščih – je bil najpomembnejši član ljubljanske Drame in igral večino vodilnih vlog. Zaradi bolezni se je namreč moral odreči pevski karieri. Postal je tudi prvi redni profesor na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in vzgojil prvi povojni rod naših dramskih igralcev. Operni pevec, gledališki igralec in pedagog Ivan Levar je bil izjemna osebnost v razvoju slovenske gledališke umetnosti. Rodil se je leta 1888 na Rakeku.
_______
Diplomat Ivan Perne je pravo študiral v Pragi in s štipendijo Knafljevega sklada na Dunaju. Po doktoratu leta 1914 je zaprosil za državno službo v Celovcu, a je zaradi enoletnega študija v Pragi ni dobil – za Nemce je bil namreč preveč zaveden Slovenec. Med prvo svetovno vojno je bil kot častnik avstrijske vojske na vzhodni fronti in štiri leta v ruskem ujetništvu, leta 1919 pa je postal tajnik v zunanjem ministrstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje je služboval na poslaništvu v Berlinu in bil vodja oddelka v zunanjem ministrstvu za sodelovanje z Društvom narodov s posebno nalogo stalnega svetovalca jugoslovanske delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi. Za njegovo delo sta ga odlikovala belgijski kralj in država Poljska, prejel pa je tudi jugoslovanski red svetega Save. Ivan Perne se je rodil na današnji dan leta 1889 na Povljah pri Kranju.
_______
Numizmatik Egon Baumgartner se je rodil leta 1894. Kot nekdanji vojaški uslužbenec je po prvi svetovni vojni živel v Mariboru. Na podlagi bogatega zbranega gradiva in primerjalnih študij je s podrobnimi stilnimi analizami dopolnjeval tedanja dognanja z numizmatičnega področja. Kot nadarjen risar je sam ilustriral svoje razprave o srednjeveških novcih, predvsem o breških kovancih. Egon Baumgartner je bil najpomembnejši raziskovalec srednjeveške numizmatike na Slovenskem.
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov