Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca, »Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske, zoolog, ki je odkopaval Neveljskega mamuta, partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah
Slikar Franc Mihael Strauss sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil leta 1674 v uveljavljeni slikarski družini v Slovenj Gradcu.
__________
Leta 1871 je dunajska vlada Karla Sigmunda grofa Hohenwarta za deželnega glavarja na Kranjskem imenovala pravnika, pesnika in politika dr. Radoslava Razlaga. Štajerski rojak iz Radoslavcev pri Mali Nedelji je tako postal prvi Slovenec na tem položaju. Imenovanje na Kranjskem ni naletelo na dober odmev. Najbolj sta se čutila prizadeta Janez Bleiweis in Etbin Henrik Costa, slednji je sam upal na ta položaj; Valentin Zarnik pa je bil mnenja, da je to imenovanje »žaljivo za Kranjce«. Na njihovo veliko zadovoljstvo je »štajerski pritepenec« zasedal to mesto samo nekaj dni več kot tri mesece – do padca Hohenwartove vlade decembra istega leta, ko je Razlaga zamenjal kranjski Nemec, grof Aleksander Turjaški oziroma Alexander von Auersperg.
Razlag je bil pred tem deželnozborski poslanec na Štajerskem in priljubljen taborski govornik. Na začetku leta 1865 je bil kot prvi Slovenec izvoljen v Štajerski deželni zbor. Tam je skupaj z Nemcem Mihaelom Hermannom in kasneje z Josipom Vošnjakom odločno nastopal za narodne pravice štajerskih Slovencev in zagovarjal federalno ureditev habsburške Avstrije. Bil je tudi pesnik in prozaist. Leta 1874 je predlagal ustanovitev mednarodne univerze v Ljubljani, na kateri bi potekala predavanja v slovenščini, nemščini, italijanščini in ilirščini, ker da je za tako majhen narod, kot smo Slovenci, lastna univerza neuresničljiva.
__________
Leta 1885 se je v Ljubljani rodil zoolog Fran Kos. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.
__________
11. septembra 1944 je imel dobre tri mesece prej v Gravini v Italiji ustanovljen Pevski zbor narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije Srečko Kosovel svoj prvi koncert v Teatro Niccolo Puccini v Bariju. Njegov dirigent je bil Rado Simoniti, korepetitorja pa Vlado Golob in Filip Bernard. Po prepričljivem nastopu in izrednem odzivu so sledili koncerti po zavezniških bazah in vojaških bolnišnicah. 17. oktobra so se s koncertom v Quassanu poslovili od Italije in se vrnili v domovino. Svojo uspešno pot na Primorsko so začeli s koncerti na Visu, v Šibeniku in Splitu, Dubrovniku, Trebinju, Cetinju, Baru in Skadru. Leta 1945 so najprej nastopili v Bitoli in v Beogradu, prvi koncert na slovenskih tleh pa je imel zbor Srečka Kosovela maja pred 75. leti v Mariboru.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca, »Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske, zoolog, ki je odkopaval Neveljskega mamuta, partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah
Slikar Franc Mihael Strauss sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil leta 1674 v uveljavljeni slikarski družini v Slovenj Gradcu.
__________
Leta 1871 je dunajska vlada Karla Sigmunda grofa Hohenwarta za deželnega glavarja na Kranjskem imenovala pravnika, pesnika in politika dr. Radoslava Razlaga. Štajerski rojak iz Radoslavcev pri Mali Nedelji je tako postal prvi Slovenec na tem položaju. Imenovanje na Kranjskem ni naletelo na dober odmev. Najbolj sta se čutila prizadeta Janez Bleiweis in Etbin Henrik Costa, slednji je sam upal na ta položaj; Valentin Zarnik pa je bil mnenja, da je to imenovanje »žaljivo za Kranjce«. Na njihovo veliko zadovoljstvo je »štajerski pritepenec« zasedal to mesto samo nekaj dni več kot tri mesece – do padca Hohenwartove vlade decembra istega leta, ko je Razlaga zamenjal kranjski Nemec, grof Aleksander Turjaški oziroma Alexander von Auersperg.
Razlag je bil pred tem deželnozborski poslanec na Štajerskem in priljubljen taborski govornik. Na začetku leta 1865 je bil kot prvi Slovenec izvoljen v Štajerski deželni zbor. Tam je skupaj z Nemcem Mihaelom Hermannom in kasneje z Josipom Vošnjakom odločno nastopal za narodne pravice štajerskih Slovencev in zagovarjal federalno ureditev habsburške Avstrije. Bil je tudi pesnik in prozaist. Leta 1874 je predlagal ustanovitev mednarodne univerze v Ljubljani, na kateri bi potekala predavanja v slovenščini, nemščini, italijanščini in ilirščini, ker da je za tako majhen narod, kot smo Slovenci, lastna univerza neuresničljiva.
__________
Leta 1885 se je v Ljubljani rodil zoolog Fran Kos. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.
__________
11. septembra 1944 je imel dobre tri mesece prej v Gravini v Italiji ustanovljen Pevski zbor narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije Srečko Kosovel svoj prvi koncert v Teatro Niccolo Puccini v Bariju. Njegov dirigent je bil Rado Simoniti, korepetitorja pa Vlado Golob in Filip Bernard. Po prepričljivem nastopu in izrednem odzivu so sledili koncerti po zavezniških bazah in vojaških bolnišnicah. 17. oktobra so se s koncertom v Quassanu poslovili od Italije in se vrnili v domovino. Svojo uspešno pot na Primorsko so začeli s koncerti na Visu, v Šibeniku in Splitu, Dubrovniku, Trebinju, Cetinju, Baru in Skadru. Leta 1945 so najprej nastopili v Bitoli in v Beogradu, prvi koncert na slovenskih tleh pa je imel zbor Srečka Kosovela maja pred 75. leti v Mariboru.
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov