Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca, »Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske, zoolog, ki je odkopaval Neveljskega mamuta, partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah
Slikar Franc Mihael Strauss sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil leta 1674 v uveljavljeni slikarski družini v Slovenj Gradcu.
__________
Leta 1871 je dunajska vlada Karla Sigmunda grofa Hohenwarta za deželnega glavarja na Kranjskem imenovala pravnika, pesnika in politika dr. Radoslava Razlaga. Štajerski rojak iz Radoslavcev pri Mali Nedelji je tako postal prvi Slovenec na tem položaju. Imenovanje na Kranjskem ni naletelo na dober odmev. Najbolj sta se čutila prizadeta Janez Bleiweis in Etbin Henrik Costa, slednji je sam upal na ta položaj; Valentin Zarnik pa je bil mnenja, da je to imenovanje »žaljivo za Kranjce«. Na njihovo veliko zadovoljstvo je »štajerski pritepenec« zasedal to mesto samo nekaj dni več kot tri mesece – do padca Hohenwartove vlade decembra istega leta, ko je Razlaga zamenjal kranjski Nemec, grof Aleksander Turjaški oziroma Alexander von Auersperg.
Razlag je bil pred tem deželnozborski poslanec na Štajerskem in priljubljen taborski govornik. Na začetku leta 1865 je bil kot prvi Slovenec izvoljen v Štajerski deželni zbor. Tam je skupaj z Nemcem Mihaelom Hermannom in kasneje z Josipom Vošnjakom odločno nastopal za narodne pravice štajerskih Slovencev in zagovarjal federalno ureditev habsburške Avstrije. Bil je tudi pesnik in prozaist. Leta 1874 je predlagal ustanovitev mednarodne univerze v Ljubljani, na kateri bi potekala predavanja v slovenščini, nemščini, italijanščini in ilirščini, ker da je za tako majhen narod, kot smo Slovenci, lastna univerza neuresničljiva.
__________
Leta 1885 se je v Ljubljani rodil zoolog Fran Kos. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.
__________
11. septembra 1944 je imel dobre tri mesece prej v Gravini v Italiji ustanovljen Pevski zbor narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije Srečko Kosovel svoj prvi koncert v Teatro Niccolo Puccini v Bariju. Njegov dirigent je bil Rado Simoniti, korepetitorja pa Vlado Golob in Filip Bernard. Po prepričljivem nastopu in izrednem odzivu so sledili koncerti po zavezniških bazah in vojaških bolnišnicah. 17. oktobra so se s koncertom v Quassanu poslovili od Italije in se vrnili v domovino. Svojo uspešno pot na Primorsko so začeli s koncerti na Visu, v Šibeniku in Splitu, Dubrovniku, Trebinju, Cetinju, Baru in Skadru. Leta 1945 so najprej nastopili v Bitoli in v Beogradu, prvi koncert na slovenskih tleh pa je imel zbor Srečka Kosovela maja pred 75. leti v Mariboru.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca, »Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske, zoolog, ki je odkopaval Neveljskega mamuta, partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah
Slikar Franc Mihael Strauss sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil leta 1674 v uveljavljeni slikarski družini v Slovenj Gradcu.
__________
Leta 1871 je dunajska vlada Karla Sigmunda grofa Hohenwarta za deželnega glavarja na Kranjskem imenovala pravnika, pesnika in politika dr. Radoslava Razlaga. Štajerski rojak iz Radoslavcev pri Mali Nedelji je tako postal prvi Slovenec na tem položaju. Imenovanje na Kranjskem ni naletelo na dober odmev. Najbolj sta se čutila prizadeta Janez Bleiweis in Etbin Henrik Costa, slednji je sam upal na ta položaj; Valentin Zarnik pa je bil mnenja, da je to imenovanje »žaljivo za Kranjce«. Na njihovo veliko zadovoljstvo je »štajerski pritepenec« zasedal to mesto samo nekaj dni več kot tri mesece – do padca Hohenwartove vlade decembra istega leta, ko je Razlaga zamenjal kranjski Nemec, grof Aleksander Turjaški oziroma Alexander von Auersperg.
Razlag je bil pred tem deželnozborski poslanec na Štajerskem in priljubljen taborski govornik. Na začetku leta 1865 je bil kot prvi Slovenec izvoljen v Štajerski deželni zbor. Tam je skupaj z Nemcem Mihaelom Hermannom in kasneje z Josipom Vošnjakom odločno nastopal za narodne pravice štajerskih Slovencev in zagovarjal federalno ureditev habsburške Avstrije. Bil je tudi pesnik in prozaist. Leta 1874 je predlagal ustanovitev mednarodne univerze v Ljubljani, na kateri bi potekala predavanja v slovenščini, nemščini, italijanščini in ilirščini, ker da je za tako majhen narod, kot smo Slovenci, lastna univerza neuresničljiva.
__________
Leta 1885 se je v Ljubljani rodil zoolog Fran Kos. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.
__________
11. septembra 1944 je imel dobre tri mesece prej v Gravini v Italiji ustanovljen Pevski zbor narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije Srečko Kosovel svoj prvi koncert v Teatro Niccolo Puccini v Bariju. Njegov dirigent je bil Rado Simoniti, korepetitorja pa Vlado Golob in Filip Bernard. Po prepričljivem nastopu in izrednem odzivu so sledili koncerti po zavezniških bazah in vojaških bolnišnicah. 17. oktobra so se s koncertom v Quassanu poslovili od Italije in se vrnili v domovino. Svojo uspešno pot na Primorsko so začeli s koncerti na Visu, v Šibeniku in Splitu, Dubrovniku, Trebinju, Cetinju, Baru in Skadru. Leta 1945 so najprej nastopili v Bitoli in v Beogradu, prvi koncert na slovenskih tleh pa je imel zbor Srečka Kosovela maja pred 75. leti v Mariboru.
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov