Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi muzej na prostem, Goriški slavček, Ciril – Metodova šola pri Svetem Jakobu v Trstu, najmodernejši kinematograf v državi
Zasluge za postavitev prvega muzeja na prostem pri nas pripisujemo duhovniku in zgodovinarju Simonu Povodnu. Pred 190 leti, ko je bil kaplan na Ptuju, je dal namreč vzidati do tedaj znane rimske spomenike v ptujski Mestni stolp in tako ustvaril prvi muzej na prostem na Slovenskem. Napisal je tudi več kot 30 del v nemščini; večina jih je ohranjena v rokopisih v Gradcu, Mariboru in na Ptuju. V njih je obravnaval zgodovino od rimskih časov do dobe, v kateri je živel, ter zgodovino župnij, samostanov, plemiških družin, varstvo spomenikov, šolstvo in gospodarstvo. Simon Povoden se je rodil na današnji dan leta 1753 na Vrhovcih pri Svetem Juriju ob Pesnici.
Leta 1844 se je na Vrsnem pri Kobaridu rodil duhovnik, pesnik in prevajalec Simon Gregorčič. Čeprav je želel študirati klasično filologijo, je zaradi pomanjkanja denarja in na željo staršev postal duhovnik. Bil je telesno in duševno občutljiv in nagnjen k melanholiji. Poeziji se je posvetil že v gimnaziji, ustvarjalni vrh pa je dosegel med službovanjem v Kobaridu in Braniku. Zbirka “Poezije”, izšla je leta 1882, je bila deležna velike pozornosti in odobravanja liberalnih kritikov, škof Anton Mahnič pa jo je obsodil zaradi dogmatične neustreznosti nekaterih pesmi. Simon Gregorčič je naš največji lirik med Jenkom in moderno. Z naivno čustvenostjo je osvežil romantično poezijo v obdobju, ki se je začelo nagibati v realizem.
Leta 1888 so v tržaški delavski četrti svetega Jakoba slavnostno odprli Ciril-Metodovo šolo. Z njo so tržaški Slovenci po dolgoletnih prizadevanjih končno dobili šolo v maternem jeziku tudi v samem mestu, kjer je bila zaradi stoletnega množičnega doseljevanja iz širšega zaledja skoncentrirana večina slovenskega prebivalstva v Trstu.
Dotlej je slovenski šoli nasprotovala italijanska nacionalistična elita, saj je krčevito branila ekskluzivizem italijanske šole, ki je bila sredstvo proti »slavizaciji« in zagotovilo italijanske podobe Trsta. Mestni otroci slovenskih staršev so lahko tako obiskovali le italijansko šolo, kar je pospeševalo narodno asimilacijo. Začetki nove šole v središču mesta so bili težavni, ne samo zaradi neprimernih prostorov, pač pa tudi s pravnega vidika, saj so nastajali zapleti z imenovanjem učnega osebja in s samim statusom šole. Kljub temu je v prvem šolskem letu prvi razred dokončalo in opravilo zaključne izpite 41 dečkov in 33 deklic. V naslednjih letih je šentjakobska Ciril-Metodova šola hitro rasla in kmalu postala pravi pojem slovenskega izobraževanja v Trstu. Po prvem desetletju dela je premogla 8 razredov s 550 učenci, sredi svetovne vojne, ko je pridobila status meščanske šole in pred tem še najlepše in najmodernejše šolsko poslopje v mestu, je vanjo in v njene podružnice zahajalo skoraj dva tisoč učencev.
Šola je tako postala pomembno središče organiziranega slovenskega življenja v mestu, ki je bilo po številu prebivalcev največje slovensko mesto in hkrati pomembno kulturno središče. Ciril-Metodova šola v Trstu je svoje neprecenljivo poslanstvo opravljala vse do prisilne fašistične ukinitve pred devetdesetimi leti.
V palači Ljubljanski dvor v Kolodvorski ulici v Ljubljani, so na današnji dan leta 1923 slovesno odprli kino »Ljubljanski dvor«; to je bil tedaj največji in najlepši kinematograf v južnoslovanski državi in na Balkanu. Dvorana je imela 520 sedežev, projektor Kinematik pa je bila tedaj najmodernejša filmska aparatura. Predstave je glasbeno spremljal ansambel šestih godbenikov. Deset let po odprtju – torej leta 1933 – pa so v kinu »Ljubljanski dvor« predvajali že prvi zvočni film z naslovom »Črna smrt«.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi muzej na prostem, Goriški slavček, Ciril – Metodova šola pri Svetem Jakobu v Trstu, najmodernejši kinematograf v državi
Zasluge za postavitev prvega muzeja na prostem pri nas pripisujemo duhovniku in zgodovinarju Simonu Povodnu. Pred 190 leti, ko je bil kaplan na Ptuju, je dal namreč vzidati do tedaj znane rimske spomenike v ptujski Mestni stolp in tako ustvaril prvi muzej na prostem na Slovenskem. Napisal je tudi več kot 30 del v nemščini; večina jih je ohranjena v rokopisih v Gradcu, Mariboru in na Ptuju. V njih je obravnaval zgodovino od rimskih časov do dobe, v kateri je živel, ter zgodovino župnij, samostanov, plemiških družin, varstvo spomenikov, šolstvo in gospodarstvo. Simon Povoden se je rodil na današnji dan leta 1753 na Vrhovcih pri Svetem Juriju ob Pesnici.
Leta 1844 se je na Vrsnem pri Kobaridu rodil duhovnik, pesnik in prevajalec Simon Gregorčič. Čeprav je želel študirati klasično filologijo, je zaradi pomanjkanja denarja in na željo staršev postal duhovnik. Bil je telesno in duševno občutljiv in nagnjen k melanholiji. Poeziji se je posvetil že v gimnaziji, ustvarjalni vrh pa je dosegel med službovanjem v Kobaridu in Braniku. Zbirka “Poezije”, izšla je leta 1882, je bila deležna velike pozornosti in odobravanja liberalnih kritikov, škof Anton Mahnič pa jo je obsodil zaradi dogmatične neustreznosti nekaterih pesmi. Simon Gregorčič je naš največji lirik med Jenkom in moderno. Z naivno čustvenostjo je osvežil romantično poezijo v obdobju, ki se je začelo nagibati v realizem.
Leta 1888 so v tržaški delavski četrti svetega Jakoba slavnostno odprli Ciril-Metodovo šolo. Z njo so tržaški Slovenci po dolgoletnih prizadevanjih končno dobili šolo v maternem jeziku tudi v samem mestu, kjer je bila zaradi stoletnega množičnega doseljevanja iz širšega zaledja skoncentrirana večina slovenskega prebivalstva v Trstu.
Dotlej je slovenski šoli nasprotovala italijanska nacionalistična elita, saj je krčevito branila ekskluzivizem italijanske šole, ki je bila sredstvo proti »slavizaciji« in zagotovilo italijanske podobe Trsta. Mestni otroci slovenskih staršev so lahko tako obiskovali le italijansko šolo, kar je pospeševalo narodno asimilacijo. Začetki nove šole v središču mesta so bili težavni, ne samo zaradi neprimernih prostorov, pač pa tudi s pravnega vidika, saj so nastajali zapleti z imenovanjem učnega osebja in s samim statusom šole. Kljub temu je v prvem šolskem letu prvi razred dokončalo in opravilo zaključne izpite 41 dečkov in 33 deklic. V naslednjih letih je šentjakobska Ciril-Metodova šola hitro rasla in kmalu postala pravi pojem slovenskega izobraževanja v Trstu. Po prvem desetletju dela je premogla 8 razredov s 550 učenci, sredi svetovne vojne, ko je pridobila status meščanske šole in pred tem še najlepše in najmodernejše šolsko poslopje v mestu, je vanjo in v njene podružnice zahajalo skoraj dva tisoč učencev.
Šola je tako postala pomembno središče organiziranega slovenskega življenja v mestu, ki je bilo po številu prebivalcev največje slovensko mesto in hkrati pomembno kulturno središče. Ciril-Metodova šola v Trstu je svoje neprecenljivo poslanstvo opravljala vse do prisilne fašistične ukinitve pred devetdesetimi leti.
V palači Ljubljanski dvor v Kolodvorski ulici v Ljubljani, so na današnji dan leta 1923 slovesno odprli kino »Ljubljanski dvor«; to je bil tedaj največji in najlepši kinematograf v južnoslovanski državi in na Balkanu. Dvorana je imela 520 sedežev, projektor Kinematik pa je bila tedaj najmodernejša filmska aparatura. Predstave je glasbeno spremljal ansambel šestih godbenikov. Deset let po odprtju – torej leta 1933 – pa so v kinu »Ljubljanski dvor« predvajali že prvi zvočni film z naslovom »Črna smrt«.
Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog
Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Neveljaven email naslov