Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, 29. oktober

29.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pesniška naveza s Srečkom Kosovelom, vrhunski literat v povojni osami, prelomni trenutek slovenske politične zgodovine, slovenščina prvič na Evroviziji

Leta 1881 se je v Rogatcu rodil pesnik, dramatik in literarni zgodovinar Dragan Karel Šanda. Gimnazijo je končal v Mariboru, nato je na Dunaju študiral slovenščino, francoščino in nemščino. Od leta 1919 je poučeval na ljubljanski realki, kjer je bil nekaj časa literarni mentor Srečku Kosovelu. Leta 1932 so ga zaradi političnih razlogov predčasno upokojili. Dragan Karel Šanda je objavil zbirko "Poezije", med drugim pa je napisal tudi romantično-klasicistično tragedijo Lepa Vida in pet zgodovinskih tragedij.

Leta 1888 se je v Mariboru rodil pisatelj in dramatik Stanko Majcen, znan tudi s psevdonimi Aristides, Fran Zoré in Ivan Brodar. Na Dunaju je študiral pravo in tam tudi doktoriral. Leta 1924 je bil imenovan za okrajnega glavarja v Mariboru, štiri leta za vodjo kabineta notranjega ministrstva v Beogradu, leta 1935 pa za podbana Dravske banovine v Ljubljani. Objavljal je strokovne članke o razliki med policijsko in pravno državo. Majcnovo literarno delo je nastajalo v dveh obdobjih, veliko stvaritev pa je ostalo v rokopisu. Znana so njegova dela Brez sveče, Ženin na Mlaki, Bogar Meho in Marija ter Življenjepis Svete Terezije Jezusove. Po drugi svetovni vojni sta se z ženo – sin Fedor je kot pripadnik slovenskih četnikov izginil leta 1945 – zaradi prisilne izselitve iz stanovanja v Ljubljani preselila v dom njegovih staršev v Maribor. Živel je pod nadzorom politične policije, v pomanjkanju in odmaknjenosti. Leta 1967 je Marja Borštnik izdala prvo knjigo njegovih Izbranih del pri mariborski Založbi Obzorja, ki jo je tedaj vodil Jože Košar. Za vrnitev Stanka Majcna v javno življenje Maribora so leta 1970 poskrbeli člani uredništva literarne revije Dialogi – Andrej Brvar, Vladimir Gajšek, Drago Jančar in Tone Partljič. Ta je njegovo življenje opisal v literarnem delu, zelo zanimiva pripoved pa je tudi delo Zorka Simčiča z naslovom: Pogovori z Majcnom.

Slovenci so 29. oktobra 1918 na veliki manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani pretrgali državnopravne vezi slovenskih dežel z razpadlo Avstro-Ogrsko in razglasili združitev v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Odcepitev od habsburške monarhije in vključitev v Državo SHS je še istega dne razglasil tudi hrvaški sabor. V Ljubljani se je zbralo približno 50 tisoč ljudi, med njimi tudi skoraj dvesto slovenskih častnikov in vojakov. V njihovem imenu je nadporočnik Mihajlo Rostohar prelomil sabljo ter tako odpovedal prisego habsburškemu cesarju in obljubil zvestobo novi državi. Prelomni trenutek slovenske zgodovine so počastili vodilni politiki, med katerimi so bili slavnostni govornik, predstavnik slovenskega narodnega sveta Ivan Hribar, predstavnik Jugoslovanskega kluba in Slovenske ljudske stranke dr. Lovro Pogačnik, namestnik kranjskega deželnega glavarja dr. Karel Triller, predstavnik Jugoslovanske socialdemokratske stranke Josip Kopač, ljubljanski župan in načelnik Jugoslovanske demokratske stranke dr. Ivan Tavčar ter ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov mednarodno sicer ni bila priznana, vendar je kot politična tvorba ustrezala vsem zahtevam, ki jih predpisuje mednarodno pravo za nastanek držav. Obstajala je le dober mesec, saj se je prvega decembra 1918 s Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Pevka zabavne glasbe Berta Ambrož je po študiju na glasbeni šoli v Kranju leta 1965 uspešno nastopila na festivalu Slovenska popevka ter na jugoslovanskem popevkarskem festivalu v Opatiji. Za njeno kariero je bilo zelo pomembno naslednje leto, saj je bila izbrana za jugoslovansko zastopnico na velikem Evrovizijskem festivalu v Luksemburgu. S pesmijo Mojmirja Sepeta in Elze Budau »Brez besed« je zasedla odlično sedmo mesto; to je bila tudi prva na tem festivalu zapeta pesem v slovenščini. Po tem uspehu je na različnih festivalih uspešno nastopala še nekaj let, potem pa je kariero – ko je bila v vrhu naših pevcev zabavne glasbe – prehitro in nepričakovano končala. Berta Ambrož se je rodila na današnji dan leta 1944 v Stražišču pri Kranju.


Na današnji dan

6238 epizod

Na današnji dan

6238 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, 29. oktober

29.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pesniška naveza s Srečkom Kosovelom, vrhunski literat v povojni osami, prelomni trenutek slovenske politične zgodovine, slovenščina prvič na Evroviziji

Leta 1881 se je v Rogatcu rodil pesnik, dramatik in literarni zgodovinar Dragan Karel Šanda. Gimnazijo je končal v Mariboru, nato je na Dunaju študiral slovenščino, francoščino in nemščino. Od leta 1919 je poučeval na ljubljanski realki, kjer je bil nekaj časa literarni mentor Srečku Kosovelu. Leta 1932 so ga zaradi političnih razlogov predčasno upokojili. Dragan Karel Šanda je objavil zbirko "Poezije", med drugim pa je napisal tudi romantično-klasicistično tragedijo Lepa Vida in pet zgodovinskih tragedij.

Leta 1888 se je v Mariboru rodil pisatelj in dramatik Stanko Majcen, znan tudi s psevdonimi Aristides, Fran Zoré in Ivan Brodar. Na Dunaju je študiral pravo in tam tudi doktoriral. Leta 1924 je bil imenovan za okrajnega glavarja v Mariboru, štiri leta za vodjo kabineta notranjega ministrstva v Beogradu, leta 1935 pa za podbana Dravske banovine v Ljubljani. Objavljal je strokovne članke o razliki med policijsko in pravno državo. Majcnovo literarno delo je nastajalo v dveh obdobjih, veliko stvaritev pa je ostalo v rokopisu. Znana so njegova dela Brez sveče, Ženin na Mlaki, Bogar Meho in Marija ter Življenjepis Svete Terezije Jezusove. Po drugi svetovni vojni sta se z ženo – sin Fedor je kot pripadnik slovenskih četnikov izginil leta 1945 – zaradi prisilne izselitve iz stanovanja v Ljubljani preselila v dom njegovih staršev v Maribor. Živel je pod nadzorom politične policije, v pomanjkanju in odmaknjenosti. Leta 1967 je Marja Borštnik izdala prvo knjigo njegovih Izbranih del pri mariborski Založbi Obzorja, ki jo je tedaj vodil Jože Košar. Za vrnitev Stanka Majcna v javno življenje Maribora so leta 1970 poskrbeli člani uredništva literarne revije Dialogi – Andrej Brvar, Vladimir Gajšek, Drago Jančar in Tone Partljič. Ta je njegovo življenje opisal v literarnem delu, zelo zanimiva pripoved pa je tudi delo Zorka Simčiča z naslovom: Pogovori z Majcnom.

Slovenci so 29. oktobra 1918 na veliki manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani pretrgali državnopravne vezi slovenskih dežel z razpadlo Avstro-Ogrsko in razglasili združitev v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Odcepitev od habsburške monarhije in vključitev v Državo SHS je še istega dne razglasil tudi hrvaški sabor. V Ljubljani se je zbralo približno 50 tisoč ljudi, med njimi tudi skoraj dvesto slovenskih častnikov in vojakov. V njihovem imenu je nadporočnik Mihajlo Rostohar prelomil sabljo ter tako odpovedal prisego habsburškemu cesarju in obljubil zvestobo novi državi. Prelomni trenutek slovenske zgodovine so počastili vodilni politiki, med katerimi so bili slavnostni govornik, predstavnik slovenskega narodnega sveta Ivan Hribar, predstavnik Jugoslovanskega kluba in Slovenske ljudske stranke dr. Lovro Pogačnik, namestnik kranjskega deželnega glavarja dr. Karel Triller, predstavnik Jugoslovanske socialdemokratske stranke Josip Kopač, ljubljanski župan in načelnik Jugoslovanske demokratske stranke dr. Ivan Tavčar ter ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov mednarodno sicer ni bila priznana, vendar je kot politična tvorba ustrezala vsem zahtevam, ki jih predpisuje mednarodno pravo za nastanek držav. Obstajala je le dober mesec, saj se je prvega decembra 1918 s Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Pevka zabavne glasbe Berta Ambrož je po študiju na glasbeni šoli v Kranju leta 1965 uspešno nastopila na festivalu Slovenska popevka ter na jugoslovanskem popevkarskem festivalu v Opatiji. Za njeno kariero je bilo zelo pomembno naslednje leto, saj je bila izbrana za jugoslovansko zastopnico na velikem Evrovizijskem festivalu v Luksemburgu. S pesmijo Mojmirja Sepeta in Elze Budau »Brez besed« je zasedla odlično sedmo mesto; to je bila tudi prva na tem festivalu zapeta pesem v slovenščini. Po tem uspehu je na različnih festivalih uspešno nastopala še nekaj let, potem pa je kariero – ko je bila v vrhu naših pevcev zabavne glasbe – prehitro in nepričakovano končala. Berta Ambrož se je rodila na današnji dan leta 1944 v Stražišču pri Kranju.


16.06.2024

22. junij - zločini v tržaški Rižarni (1944)

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

21. junij - France Marolt: utemeljitelj slovenske etnomuzikologije (1891)

Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

20. junij - Janez Gregorc: eden od pionirjev jazzovske glasbe pri nas (1934)

Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

19. junij - odvetnica Ljuba Prenner in njena pripovedna proza (1906)

Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

18. junij - Lojze Ude: vojak, pravnik in zgodovinar (1896)

Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

17. junij - Alojz Dolhar, zagovornik slovenstva v Kanalski dolini (1902)

Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

16. junij - »Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada« (1992)

Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

15. junij - Igralka Vida Juvan in njena umetniška pot (1905)

Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

14. junij - Vasilji Mirk in na ljudsko izročilo oprta melodika (1884)

Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

13. junij - Fran Lipič in prva znanstvena razprava o alkoholizmu (1799)

Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

12. junij - Janez Mesar in začetki bohinjskega sirarstva (1832)

Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

11. junij - Fran Tratnik, prvi slovenski ekspresionist (1881)

Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

10. junij - Franica Vrhnuc, naša prva terapevtka za otroke z motnjami vida (1881)

Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

9. junij - Ivan Endlicher in Preporodovci (1891)

O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.06.2024

8. junij - zavezniška pomoč 14. diviziji slovenske partizanske vojske (1944)

Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

7. junij - Boris Šnuderl in Osimski sporazumi (1929)

Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

6. junij - Angela Boškin, naša prva šolana medicinska sestra (1886)

Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

5. junij - odprtje otroške klinike v Ljubljani (1954)

Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

4. junij - katastrofalne poplave na Celjskem (1954)

45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

3. junij - kdo so bili »meksikajnarji« ? (1864)

Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 6 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov