Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Benjamin Ipavec (1829-1908) - »slovenski Schubert«, pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi, arhitekt tiska in knjižne opreme, nadškof po radiu voščil božič
Leta 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil zdravnik in skladatelj Benjamin Ipavec. Bil je zdravnik v Gradcu, od leta 1871 do leta 1898 pa primarij tamkajšnje otroške bolnišnice. V času zdravniškega poklica je v mariborski bolnišnici organiziral rentgenski inštitut. Komponirati je začel že kot gimnazijec, v Gradcu pa se je zasebno izpopolnjeval v kompoziciji. Ustvarjal je še v svojih poznih letih in takrat napisal najboljša dela. Vseskozi je bil tesno povezan s slovenskim glasbenim življenjem, čeprav je ves čas živel v Gradcu. Ob slovenskem narodnostnem prebujanju je pisal zborovske skladbe in kantate. Najbolj znana je njegova Serenada za godalni orkester, sicer pa je poleg vrste vokalnih in klavirskih skladb tudi avtor prve slovenske romantične opere z zgodovinsko snovjo - opere Teharski plemiči in operete Tičnik. Umetniško so najboljši njegovi samospevi – uglasbil jih je približno sedemdeset. Številni se odlikujejo z bogastvom melodike, barvitim harmonskim stavkom, jasno obliko in občutjem, v katerem je veliko prisrčne domačnosti. Ti samospevi so Benjaminu Ipavcu prinesli naziv “slovenski Schubert” in slovenska vokalna lirika je z njim dosegla prvi kakovostni vrh ter visoko raven evropskega romantičnega samospeva.
Pesnica in prevajalka Lili Novy, hči avstrijskega plemiča in slovenske matere, se je rodila leta 1885 v Gradcu. Kmalu po rojstvu se je s starši preselila v Ljubljano. Imela je zasebno francosko in nemško izobrazbo, dobro je poznala klasično in sodobno nemško ter avstrijsko literaturo. Po letu 1920, ko se je seznanila z Otonom Župančičem, se je hitro vključila v slovensko kulturno okolje, zlasti s svojimi prevodi iz nemščine. Tako je za kongres mednarodne ženske zveze leta 1936 pripravila prevod Prešernovih pesmi v nemščino. Ta velja za njen najboljši prevodni izbor. Bila je samosvoja pesnica, njena lirika je temeljila na čutni erotiki, iskanju sreče, resignaciji in občutku osamljenosti. Leta 1941 je izšla zbirka Temna vrata. Po vojni je bila lektorica pri Državni založbi in je pisala predvsem otroško poezijo, spominske zapise, krajše eseje in črtice.
Arhitekt in oblikovalec Janko Omahen je bil eden izmed boljših Plečnikovih učencev in nadaljevalcev njegovih načel. Rodil se je 24. decembra leta 1898 v Postojni. Arhitekturo je začel študirati leta 1920 pri Plečniku, diplomiral pa je sedem let pozneje pri Vurniku. Čeprav je zagovarjal funkcionalizem, se je naslanjal na izročila ljudske umetne obrti in Plečnikova načela. Zelo izviren je bil pri opremljanju knjig ter pri opremi nekaj reprezentativnih notranjščin, prav zato ima Omahnovo delo pomembno za napredek slovenskega tiska, knjižne opreme in drugih dekorativnih strok. Leta 1976 je izdal knjigo spominov “Izpoved”. V njej je z literarnim čutom opisal življenje na arhitekturnem oddelku ljubljanske tehniške fakultete.
Nocoj bo minilo 34 let odkar je tedanji ljubljanski nadškof in metropoliti dr. Alojzij Šuštar prvič dobil priložnost prebrati božično poslanico po valovih slovenskega radia. To se je zgodilo v Večernem radijskem dnevniku, božič pa je prvič po letu 1952, ko ga je oblast izbrisala s seznama praznikov, doživel javno medijsko pozornost v radijskem programu /Posnetek: Spomin nadškofa A. Šuštarja na božično voščilo leta 1966/. Z božičnim voščilom je slovensko in vso jugoslovansko javnost osupnil tudi takratni predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole, ki se ga je v istem trenutku oprijel vzdevek "Božiček". Božič je formalni praznik in dela prost dan znova postal leta 1989.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Benjamin Ipavec (1829-1908) - »slovenski Schubert«, pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi, arhitekt tiska in knjižne opreme, nadškof po radiu voščil božič
Leta 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil zdravnik in skladatelj Benjamin Ipavec. Bil je zdravnik v Gradcu, od leta 1871 do leta 1898 pa primarij tamkajšnje otroške bolnišnice. V času zdravniškega poklica je v mariborski bolnišnici organiziral rentgenski inštitut. Komponirati je začel že kot gimnazijec, v Gradcu pa se je zasebno izpopolnjeval v kompoziciji. Ustvarjal je še v svojih poznih letih in takrat napisal najboljša dela. Vseskozi je bil tesno povezan s slovenskim glasbenim življenjem, čeprav je ves čas živel v Gradcu. Ob slovenskem narodnostnem prebujanju je pisal zborovske skladbe in kantate. Najbolj znana je njegova Serenada za godalni orkester, sicer pa je poleg vrste vokalnih in klavirskih skladb tudi avtor prve slovenske romantične opere z zgodovinsko snovjo - opere Teharski plemiči in operete Tičnik. Umetniško so najboljši njegovi samospevi – uglasbil jih je približno sedemdeset. Številni se odlikujejo z bogastvom melodike, barvitim harmonskim stavkom, jasno obliko in občutjem, v katerem je veliko prisrčne domačnosti. Ti samospevi so Benjaminu Ipavcu prinesli naziv “slovenski Schubert” in slovenska vokalna lirika je z njim dosegla prvi kakovostni vrh ter visoko raven evropskega romantičnega samospeva.
Pesnica in prevajalka Lili Novy, hči avstrijskega plemiča in slovenske matere, se je rodila leta 1885 v Gradcu. Kmalu po rojstvu se je s starši preselila v Ljubljano. Imela je zasebno francosko in nemško izobrazbo, dobro je poznala klasično in sodobno nemško ter avstrijsko literaturo. Po letu 1920, ko se je seznanila z Otonom Župančičem, se je hitro vključila v slovensko kulturno okolje, zlasti s svojimi prevodi iz nemščine. Tako je za kongres mednarodne ženske zveze leta 1936 pripravila prevod Prešernovih pesmi v nemščino. Ta velja za njen najboljši prevodni izbor. Bila je samosvoja pesnica, njena lirika je temeljila na čutni erotiki, iskanju sreče, resignaciji in občutku osamljenosti. Leta 1941 je izšla zbirka Temna vrata. Po vojni je bila lektorica pri Državni založbi in je pisala predvsem otroško poezijo, spominske zapise, krajše eseje in črtice.
Arhitekt in oblikovalec Janko Omahen je bil eden izmed boljših Plečnikovih učencev in nadaljevalcev njegovih načel. Rodil se je 24. decembra leta 1898 v Postojni. Arhitekturo je začel študirati leta 1920 pri Plečniku, diplomiral pa je sedem let pozneje pri Vurniku. Čeprav je zagovarjal funkcionalizem, se je naslanjal na izročila ljudske umetne obrti in Plečnikova načela. Zelo izviren je bil pri opremljanju knjig ter pri opremi nekaj reprezentativnih notranjščin, prav zato ima Omahnovo delo pomembno za napredek slovenskega tiska, knjižne opreme in drugih dekorativnih strok. Leta 1976 je izdal knjigo spominov “Izpoved”. V njej je z literarnim čutom opisal življenje na arhitekturnem oddelku ljubljanske tehniške fakultete.
Nocoj bo minilo 34 let odkar je tedanji ljubljanski nadškof in metropoliti dr. Alojzij Šuštar prvič dobil priložnost prebrati božično poslanico po valovih slovenskega radia. To se je zgodilo v Večernem radijskem dnevniku, božič pa je prvič po letu 1952, ko ga je oblast izbrisala s seznama praznikov, doživel javno medijsko pozornost v radijskem programu /Posnetek: Spomin nadškofa A. Šuštarja na božično voščilo leta 1966/. Z božičnim voščilom je slovensko in vso jugoslovansko javnost osupnil tudi takratni predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole, ki se ga je v istem trenutku oprijel vzdevek "Božiček". Božič je formalni praznik in dela prost dan znova postal leta 1989.
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov